• Postopek. Zakon določa, da mora delodajalec, če ugotovi preveč izplačano plačo, uslužbencu najprej predlagati sporazumno vračilo. Če to ne uspe, mora v enem mesecu vložiti tožbo. • Sindikalisti. Štrukelj uslužbencem svetuje, naj “se pustijo tožiti”, saj je sodna praksa po njegovih besedah na njihovi strani. V sindikatu zdravstva pa delavce opozarjajo, “naj ničesar ne podpisujejo, dokler se ne preveri, ali bi bila tožba dobljena ali ne, saj je treba misliti tudi na morebitne zamudne obresti”.
Pogajanja. Ministrstvo za javno upravo (MJU) bo po naših podatkih popustilo zahtevam sindikata in uvedlo abolicijo za nezakonito preveč izplačane plače v javnem sektorju. “Na ministrstvu je volja, uskladiti je treba še nekaj detajlov,” pravijo naši viri. Po ocenah MJU iz leta 2009 naj bi bilo že v prvih šestih mesecih po uveljavitvi novega plačnega sistema preveč izplačanih plač za 53 milijonov evrov.
Poročilo o milijonih zamuja
Spomnimo: ob prehodu na nov plačni sistem v javnem sektorju so nastale številne nepravilnosti, saj so bile uslužbencem premalo ali preveč izplačane plače. Vlada je zato MJU naročila, naj od ministrstev pridobi konkretne zneske, kar bi se moralo zgoditi že sredi leta 2009. Mojca Ramšak Pešec z MJU priznava, da tega poročila še vedno ni: “Bili sta dve vmesni, za končno pa nam je vlada dala čas do konca maja.” Neuradno se predvideva, da je največ nepravilnosti v zdravstvu, najmanj pa v najožji državni upravi.
Delodajalci proti delavcem
Računsko sodišče je pri reviziji v devetih od desetih naključno izbranih zavodih ugotovilo za več kot 200 tisoč evrov nepravilnosti pri določanju plač. Najodmevnejši je primer babic iz ptujske bolnišnice, ki pa opozarjajo, “da si previsokih plač niso določile same”. Ne glede na to, da je napako storilo vodstvo, pa zakon določa, da morajo denar vrniti delavci. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes pravi, da bi bilo treba te določbe “glede na dozdajšnje izkušnje vsekakor spremeniti”. Z njim se strinja sindikalist Branimir Štrukelj, ki pravi, da “delavec ne more nositi odgovornosti za napako delodajalca, saj je imel podpisan ustrezen aneks k pogodbi”.
Pogovori o aboliciji
Na MJU niso želeli potrditi, da se med več možnostmi, ki jih proučujejo, najbolj nagibajo k rešitvi, da javnim uslužbencem ne bi bilo treba vračati preveč izplačanih plač. Ramšak Peščeva pravi le, da morajo imeti v mislih “tako interese uslužbencev kot zaščito javnih sredstev”. Tudi na računskem sodišču so “seznanjeni s tem, da se razmišlja o amnestiji za kršitve”, a Šoltes opozarja, da bi se pri tem lahko pojavila “vrsta pravnih in dejanskih vprašanj”. Po naših podatkih naj bi bil eden izmed “nerazrešenih detajlov” v pogovorih prav vprašanje uslužbencev, ki so denar že vrnili. Štrukelj pravi, da bi morali v takšnih primerih delodajalci denar pač vrniti.
"Jasneje bi bilo treba opredeliti odgovornost povzročitelja nezakonito preveč izplačane plače."
Igor Šoltes, predsednik računskega sodišča
"Najlažje je okriviti delavca, a ta ne more odgovarjati za napako delodajalca. Država naj sama najde krivca."
Branimir Štrukelj, sindikalist