Vlada je potrdila predlog sprememb treh davčnih zakonov, katerih glavni namen je razbremenitev dela, s tem pa pomoč gospodarstvu in prebivalcem pri okrevanju po pandemiji covida-19. Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da bodo vse predlagane rešitve zakona v letu 2022 zmanjšale prihodke iz naslova dohodnine v skupnem znesku okoli 247 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa bo prišlo še do dodatnega izpada prihodkov zaradi postopnega zviševanja splošne olajšave.

Zvišanje splošne olajšave pri dohodnini

Splošna olajšava pri dohodnini naj bi se postopno do leta 2025 zvišala s 3500 na 7500 evrov. Olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine pa naj bi se znova začele usklajevati z inflacijo. Za davčno leto 2022 bo splošna olajšava 4500 evrov, za davčno leto 2023 5500 evrov, za davčno leto 2024 6500 evrov, leta 2025 pa 7500 evrov. 

Rešitve v smeri zmanjšanja obremenitve dela bodo vplivale na znižanje davčne obveznosti vseh zavezancev, ki prejemajo dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine. Zavezancu, ki prejema dohodek v višini minimalne plače (leta 2021 ta znaša 12290 evra) in uveljavlja samo splošno (ta se bo torej zvišala z veljavne višine 3500 evrov na 4500 evrov) oziroma dodatno splošno olajšavo, se bo znižala davčna obveznost za približno 160 evrov letno. Tisti, ki prejemajo povprečno plačo (letno 23353 evrov), pa bodo imeli nižjo davčno obveznost za približno 260 evrov.

Razbremenitev dohodkov se bo z leti le povečevala, saj se bo splošna olajšava postopno vse do leta 2025 zviševala. Zvišanje splošne olajšave na 7500 evrov glede na trenutno veljavno višino (3500 evrov) bi pomenilo, da se bi ob enakih izhodiščih zavezancu, ki prejema minimalno plačo, davčna obveznost znižala za okoli 640 evrov letno, zavezancu z dohodkom v višini povprečne plače pa pomeni končna razbremenitev glede na trenutno veljavni sistem nekaj več kot tisoč evrov letno. 

Nižja davčna stopnja za najbogatejše

Znižuje se davčna stopnja v zadnjem dohodninskem razredu - iz 50 na 45 odstotkov. V ta razred sodijo tisti z letno davčno osnovo nad 72 tisoč evri. Pri zavezancu, ki prejema dohodek v višini šestih povprečnih plač in je obdavčen s 50-odstotno stopnjo, bo davčna obveznost nižja za 2133 evrov. 

Zavezanec se bo lahko odločil tudi za obdavčitev dohodkov iz kapitala po dohodninski lestvici. Znižuje pa se stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobički iz kapitala, torej tudi nepremičnin) s 27,5 na 25 odstotkov.

Pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb se pripravlja nova olajšava, in sicer za vlaganja v zeleni prehod in digitalizacijo.

Nižja dohodnina za oddajo premoženja

Na 15 odstotkov naj bi se znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se obeta znižanje normiranih stroškov.

Znižuje se stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 na 15 odstotkov. Hkrati se znižuje odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, s 15 na 10 odstotkov.

Seniorska olajšava je nazaj

Vrača se tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let. 

Poleg tega pri uporabi električnega vozila za zasebne namene ne bo treba plačati bonitete, spremembe pa so predvidene tudi na področju izračunavanja in plačevanja dohodnine od pokojnin, dohodkov iz naslova družinske pokojnine ter dohodkov iz šolskih skladov.

Spremembe naj bi začele veljati 1. januarja 2022, razen določb Zakona o davku na dodano vrednost, ki se glede prenosa direktiv v zvezi z e-trgovanjem in administrativnih poenostavitev uveljavljajo s 1. julijem 2021.

dezurni@zurnal24.si