V čast 200. obletnice rojstva Charlesa Darwina, avtorja evolucijske teorije, je nemški portal die Welt predstavil nekaj dilem, na katere ne Darwin ne znanstveniki za njim še niso našli odgovora.
1. Zakaj obstaja seks?
"Zakaj spolnost, ljubezen, dva spola? Ker kakorkoli že obračamo: populacija štirih samic s samo
dvema jajčecema lahko, če se razmnožuje aseksualno, ustvari osem potomcev. Dva samca in dve
samici lahko nasprotno ustvarijo le štiri naslednike," opozarja ameriški biolog
Graham Bell in doda: "
Aseksualno razmnoževanja je dvakrat hitrejše. Številna bitja to s pridom izkoriščajo. Poleg
tega ima enospolno razmnoževanje še eno prednost. Tisti, ki prenaša svoje gene naprej, je lahko
popolnoma prepričan, da bodo potomci prejeli celoten njegov genetski material." Evolucijski
biolog
Richard Dawkins pa meni: "
Seks je pomemben pogon evolucije, vendar nikakor ne neizogiben."
2. Kako je nastalo življenje?
"Največja luknja evolucijske teorije je v uganki, kako je lahko iz mrtve kemije nastalo
življenje. Ali kako se je zgodil prehod od enoceličarjev do mnogoceličarjev," je prepričan
ameriški biolog
Chris Wills.
"Več kot dve milijardi let so Zemljo naseljevali preprosti organizmi brez celičnega jedra. Iz
teh prokariotov je nato
nastal enoceličar. Verjetno z združitvijo več bakterij," meni nemški biolog
Eörs Szathmáry, ki se mu zdi čudno, da v tej fazi evolucije ni ne duha ne sluha o
konkurenčnem boju. Po njegovih besedah je zavit v meglo tudi nastanek dednega materiala. Res
je, da je znanost odkrila, da je ribonukleinska kislina mati vsega dednega materiala, toda to ne
reši problema, ki spominja na kuro in jajce: brez genov ni organizma, toda geni ne morejo nastati,
če ni organizma.
3. Kdo je bil zadnji skupni potomec človeka in opice?
Kako je zgledal naš zadnji skupni krvni brat. Kateri evolucijski proces je ločil opico in
človeka? Britanski paleontolog
Chris Stringer izpostavlja, da znanost na to nima odgovora.
4. Zakaj človek zardeva?
Med vsemi primati je le človek tisti, ki v nerodnih situacijah zardi.
"Kakšna je prednost te lastnosti," se sprašuje ameriški biolog
Fraans de Waal.
"Jasno je, da zardevanje onemogoča možnost prevare oziroma manipuliranja, iz besar bi lahko
sklepali, da so naši predniki doživi selekcijski pritisk v smer morale. Toda to se ne ujema z
egoistično naravo genov!"
5. Zakaj se evolucija ne odraža zmeraj v genih?
Pred šestimi milijoni let so se ločile poti človeka in šimpanza. Ali je človek krona
evolucije? Noben drug seslaec ne premore dednega materiala s toliko nastavki za pozitivni izbor -
torej perfekcijo - kot človek. Vsaj tako so bili znanstveniki prepričani še pred letom dni.
Evolucijski biologi z Univerze Micihigan so takrat analizirali 14.000 genov, ki jih imata tako
človek kot šimpanz. Paradoks: Pri opici so odkrili 233 prefekcioniranih genov. Pri človeku le 154.
Sicer pa izsledke potrjuje tudi praksa. Opice so varne pred marsikatero boleznijo, ki često udarja
po človeku. Le redke opice denimo dobijo čir, skoraj nobena pa raka, ki prizadene vsakega petega
človeka.
6. Zakaj evolucija ustvarja tudi poražence?
Kača podvezičarka (Thamnophis sirtalis) ima problem z odvisnostjo. Zelo rada požre ribe,
polže, črve, podgane in ptiče, najraje pa si privošči močerada rodu Taricha. Slednji so prave
strupene bombe, saj ustvarjajo strup tetrodotoksin. Podvezičarka je s časom postala odporna na
strup, vendar le do določene ravni. Takoj po malici je omamljena in se premika, kot da bi jo nosila
luna. Takrat postane lahka tarča plenilskih ptic. Upravičeno se zastavlja vprašanje, zakaj se kača
spušča v take avanture, če ji to ni potrebno.
7. Zakaj so moški drugačni od žensk?
Da so moški drugačni od žensk, saj so prvi v kameni dobi lovili mamute, druge pa kuhale, je
več kot le stvar ljubiteljske psihologije. Vsekakor je bil razvoj možganov homo sapiensa že
zaključen, še preden je človek prvič napadel mamuta. Toda kako je z možgani predstavnikov ljudstev,
ki se prehranjujejo le z ribami? Pestrosti človeške narave Darwin ne more razložiti.
"Kar evolucijski teoriji manjka, je ekološki kontekst, v katerem smo postali to, kar smo,"
meni ameriški paleontolog
Niles Eldredge.