“Dosedanje izkušnje kažejo, da so povprečne mesečne premije, ki jih posameznik nameni varčevanju za starost, nižje od 40 evrov,” pravijo pri zavarovalnici Adriatic Slovenica. Tudi pri zavarovalnici Grawe ugotavljajo, da Slovenci v primerjavi z drugimi državami v Evropski uniji za pokojninsko zavarovanje namenjamo bistveno manj. Pri Raiffeisen banki so ugotovili, da se tretjini Slovencev prostovoljno dodatno varčevanje za pokojnino še vedno ne zdi pomembno.
Podjetja celo prekinjajo
Tudi iz Zavarovalnice Triglav sporočajo podobno: “Ljudje največ varčujejo prek kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga v celoti ali deloma financirajo delodajalci. Večji del slovenskih podjetij, ki finančno zmorejo zagotavljati takšno zavarovanje svojim zaposlenim, je v to obliko zavarovanja že vključen. V zadnjem obdobju je zaradi dlje trajajoče finančne krize novih vključitev relativno malo. Posamezna podjetja zaradi finančnih težav začasno celo zamrznejo plačevanje premije ali zavarovanja prekinejo.”
Pri Adriaticu Slovenici opažajo, da ostaja zanimanje za vključitev v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje na približno isti ravni že nekaj let. “Strinjamo se z nujnostjo pokojninske reforme, ki bi morala v bodoče zagotoviti predvsem večji obseg varčevanja z na primer popolnimi davčnimi olajšavami na privarčevana sredstva,” dodajajo. Menijo tudi, da bi morala reforma zagotoviti namensko porabo privarčevanih sredstev. Tako na primer veliko zavarovancev po poteku desetletne varčevalne dobe izprazni račune, nato pa se vnovič vključi v pokojninske načrte.
Ni dostopno vsem
Po mnenju Simona Husarja, vodje življenjskih zavarovanj pri Grawe, ima malo Slovencev zase primerno zavarovanje.
Lučka Böhm, izvršna sekretarka za socialno področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, pri tem izpostavlja problem dostopnosti. “Menim, da je vsako varčevanje za socialno varnost na starost modro. Nekaj drugega pa je, kaj je povprečnemu delavcu sploh dostopno. Realno najbolj dostopen je drugi steber, v katerem za delavce premijo plačuje delodajalec,” pravi. Tretji steber je povsem individualen in davčne olajšave so manjše – število sklenjenih zavarovanj v drugem in tretjem stebru govori samo zase, je prepričana Böhmova.
Naložbena niso hit
Zaradi finančne krize so nekoliko na udaru naložbena zavarovanja. “Rekel bi, da se zaradi krize in s tem povezane negativne publicitete zmanjšuje priljubljenost naložbenih zavarovanj,” pravi Husar.
Posamezniki se pri individualnih zavarovanjih in varčevanjih odločajo tudi glede na njihovo osebno percepcijo do naložbenega tveganja – lahko so zelo konservativni ali pa tvegajo več, opažajo pri Triglavu.