Foto: Saša Despot Borut Hočevar. Se spomnite razvpitega projekta Sigma? Računalniškega projekta, ki je stal Novo Ljubljansko banko milijarde takratnih tolarjev? Končal pa se je tako, da varčevalci niso mogli do denarja, upokojenci pa so stali v vrsti na Trgu republike.

Projekt je odnesel Marka Voljča. Bil je namreč v njegovi pristojnosti.

A pojdimo po vrsti. V drugi polovici devetdesetih so v NLB sklenili prenoviti računalniški sistem. Potovali so po svetu in izbirali programe. Kupili so jih v Avstraliji in že ob nakupu je imel marsikdo vrsto pripomb.

Zapravljanja denarja pa ni bilo konec. Skupaj s programom so uvozili tudi četo avstralskih programerjev, ki so lagodno živeli na račun NLB dolge mesece. Naredili pa niso veliko. Uvedbo programa so prelagali iz leta v leto.

Med hujšimi očitki Voljču je bil tudi ta, da je za operativno vodenje Sigme zadolžil osebo, ki ni bila kos nalogi, pri tem pa naj bi kadroval po subjektivnih merilih.

Ko so po več letih Sigmo le zagnali, se je zgodila ena največjih katastrof slovenskega bančništva. Računalniki so se sesuli. Varčevalci niso mogli do podatkov o svojem denarju. Upokojenci so stali v dolgih vrstah in v vročini pred banko, čakajoč na pokojnine.

To je bil razlog, da je Marko Voljč neslavno zapustil NLB.

Komentar se navezuje na članek Türk bo predlagal Voljča, če bo ta imel podporo.