Na novem referendumu o pokojninski reformi bi bila reforma, kot jo je predlagala odhajajoča vlada, sprejeta. Glede na raziskavo, ki jo je za Žurnal24 opravil Valicon, bi jo podprlo 60 odstotkov vprašanih. Raziskava je bila opravljena med 26. in 29. novembrom pri 481 anketirancih. Rezultat je precej drugačen od izida referenduma 5. junija letos, ko je proti reformi glasovalo skoraj 73 odstotkov volilcev.

“Ljudje razmišljajo drugače kot pred šestimi meseci. Takrat so se vedli kratkoročno in so manj razmišljali dolgoročno, hkrati pa so se v pol leta finančne razmere, usoda Evropske unije in položaj države poslabšali, zato so postali bolj zaskrbljeni za prihodnost,” ocenjuje ekonomist Bogomir Kovač. Dodaja, da so se poenotila tudi mnenja političnih strank, da reformo potrebujemo. Pripravljalec reforme Peter Pogačar z ministrstva za delo je rezultat ankete pripisal tudi dvoletnemu prepričevanju volilcev: “Opozorila o nekaterih posledicah so se izkazala za resnična, kar pomeni, da bo novo reformo lažje začeti.” Meni, da bodo ljudje prej prisluhnili predstavitvi reforme, ko se strinjajo, da je nujna.

Sociolog Urban Vehovar pa v nasprotju z njima pravi, da bi si ljudje ob morebitnem novem referendumu premislili. “Po eni strani se ljudje vsaj na zunaj izrekajo za spremembe, po drugi pa globoko v sebi trepetajo pred tistim, kar jim obeta prihodnost,” ocenjuje. K spremembi bi po njegovem mnenju privedel tudi populizem opozicijskih političnih strank in sindikatov, ki bodo reformi nasprotovali ali postavljali pretirane zahteve. Spomni se na padli referendum: “V skladu z navedbami SDS naj bi bile spremembe pokojninskega sistema nepotrebne, sedanja ureditev naj bi zdržala vse do leta 2025.”

Obet pokojninskih računov

V SDS pravijo, da “nikoli ni bilo sporno, da bo pokojninska reforma nekoč potrebna”. Dodajajo, da je do danes javnost pozitivno sprejela njihove rešitve pokojninskega vprašanja s celovitim pristopom in uvedbo osebnega pokojninskega računa. Z njim bi zagotovili vpogled v plačane prispevke in realen izračun pokojnine.

Prav pri računih pa bi se lahko po Kovačevem mnenju spet zalomilo: “Račun predstavlja vaše vložke in briše temeljno idejo tekočega pokrivanja pokojninske blagajne s sistemom medgeneracijske solidarnosti.” Pri konkretnih predlogih rešitev bi se lahko ljudje tako spet odločili drugače.