Delež sredstev za usposabljanja in vaje je manj kot enoodstoten, novih projektov za opremljanje pa praktično ne začenjajo več. V zvezi z že izvedenimi pogodbami se uveljavljajo le garancijski pogoji z naslova odprave napak v garancijskem roku.
V celoti izvedena le dva projekta
Osnovo za načrtno in kontinuirano zagotavljanje ključnih zmogljivosti Slovenske vojske predstavlja zakon o izvajanju temeljnih razvojnih programov (TRP) Slovenske vojske v letih 2008-2015. Vendar pa so se sredstva, namenjena obrambi, v letu 2009 začela zmanjševati do te meje, do v letih 2013-2015 v programu ni več predvidenih sredstev, so pojasnili na ministrstvu za obrambo.
Zakon o TRP sicer omogoča, da se za izvajanje temeljnih razvojnih programov v celotnem obdobju zagotovi 710 milijonov evrov, letno pa največ do 105 milijonov evrov. Vendar pa finančna ocena kaže, da bo realizacija zakona le okoli 30-odstotna. V okviru programa sta bila namreč v celoti izvedena le dva projekta. Gre za nakup lahkih oklepnih vozil NRKBO in radarjev dolgega dosega. Še en projekt pa je bil izveden delno - nakup oklepnikov Patria.
Najdražje je vzdrževanje zračnih plovil
Tudi v letu 2013 na ministrstvu novih projektov niso začenjali, pač pa so v zvezi z obstoječimi pogodbami le uveljavljali garancijske pogoje z naslova odprave napak v garancijskem roku. Kot napovedujejo, novih projektov opremljanja tudi v preostalem času veljavnosti zakona, torej do leta 2015, ne načrtujejo.
Tako je v letu 2013 ministrstvo oddalo le 19 obrambnih in zaupnih naročil v skupni vrednosti 16,2 milijona evrov. Kot ob tem poudarjajo na ministrstvu, pa gre v večini za večletne pogodbe, pri katerih se dela naročajo in izvajajo v skladu s potrebami in razpoložljivimi sredstvi.
Sodeč po podatkih, ki so jih posredovali z ministrstva za obrambo, je sicer najdražje vzdrževanje zračnih plovil. Med najizdatnejšimi sta tako denimo dve triletni pogodbi o vzdrževanju helikopterjev Eurocopter, ki sta vredni po 2,58 milijona evrov. Dva milijona evrov sta na voljo za triletno vzdrževanje manjših helikopterjev Bell, nekaj več kot 1,5 milijona evrov pa je namenjenih storitvam in dobavi rezervnih delov za letala Pilatus. Med naročili, za katere je vojska namenila najmanj sredstev, pa je bilo v letu 2013 tisto o dobavi puškomitraljezov v vrednosti 191.200 evrov.
Skupna vrednost omenjenih naročil je bila torej 16,2 milijona evrov, kar je bistveno manj kot v letih pred tem. Na podlagi zakona o javnem naročanju so bile namreč v letu 2010 sklenjene pogodbe v skupni vrednosti 82,2 milijona evrov, leto pozneje v vrednosti 84,6 milijona evrov, predlani pa 59 milijonov evrov.
Kaka vojska, če so vsi na bolniški, ko je treba kaj narediti ali pokazati, pffff
MENDA NAČRTUJEJO ŠE NEKAJ VAJ, KOT DA SO VAJE ZASTONJ, DENARJA ZA NADURE IN DRUGE DODATKE PA NI, VOJSKA ODHAJA, …
želimo imeti vojsko, vojska stane, ni zastonj!!!