Metliški župan Darko Zevnik je za STA povedal, da so vojaki bodečo žico ob Kolpi v glavnem pobrali in jo prepeljali v novomeško vojašnico, na terenu pa so ostali le nosilci ograje in napenjalna žica. Na t. i. vstopno-izstopnih mestih so jo, ali pa jo še bodo nadomestili s panelno ograjo. Žično ograjo naj bi sicer v primeru potrebe hitro namestili nazaj, je dodal.

Po besedah črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič je stalo v torek ob Kolpi le še nekaj malega žično-rezilne ograje, predvsem na območju Paunovičev. Na območju črnomaljske občine so panelno ograjo do zdaj postavili le na območju kampov ob Kolpi, je še povedala za STA.

V občini Kostel ožičenih še 28 kilometrov obrežja

Foto: I. V. žica Povsem drugačno pa je stanje glede omenjene ograje ob Kolpi na območju gorvodne Občine Kostel, kjer imajo ožičenih 28 kilometrov od skupaj 34 kilometrov Kolpinega obrežja.

Tamkajšnja županja Lili Butina je za STA dejala, da ograja, ki jo je drevesno plavje narasle Kolpe ponekod močno poškodovalo, stoji še v celoti. Najbolj poškodovana pa je na območju Slavskega Lazu.

Pristavila je še, da so ji pristojni nakazali, da naj bi del žično-rezilne ograje odstranili tudi na Kostelskem oz. da bi jo ponekod nadomestili s panelno ograjo.

Kaj se bo zgodilo ob zaprtju meje?

Metliški župan Zevnik in direktorica črnomaljske občinske uprave Tamara Potočar sta se v Ljubljani v torek tudi sestala s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, ki so predstavili stanje glede migrantov in jih obvestili, da ministrstvo ustanavlja urad za delo z begunci, ki naj bi prevzel del dela, za katerega zdaj skrbijo prostovoljci.

Kaj se bo zgodilo v primeru zaprtja slovenske južne meje, predstavniki ministrstva niso povedali, ker scenariji še niso javni. Pravzaprav niso izvedeli nič novega, tako, da je bil nad sestankom razočaran, je še povedal Zevnik.

Čemas Stjepanovičeva pa je ocenila, da je črnomaljska predstavnica na ministrstvu namesto konkretnih dobila zgolj splošne informacije o migrantih.