Popolna prepoved stavke je po njihovem mnenju ena od podedovanih zadev iz bivše države, ki ne spada v demokratično urejene države. Kot dodajajo, drugod vojaki to pravico imajo.

Z ukinitvijo popolne prepovedi stavke bi se Slovenija tako "lahko postavila ob bok državam z dolgoletno tradicijo demokracije, kot so Danska, Finska, Nizozemska in Švedska", so zapisali v vojaškem sindikatu.

Omejitve pri pravici do stavke sicer veljajo pri vseh uniformiranih poklicih. Toda v SVS pri tem izpostavljajo, da je npr. policistom ob določenih omejitvah dovoljeno stavkati, medtem ko zanje velja popolna prepoved stavke.

"Prej bi morali stavko prepovedati policistom"

Slovenska vojska (SV) je namenjena le obrambi ozemeljske celovitosti države, pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter izvajanju mednarodnih obvez države, medtem ko nima naloge vzdrževanja in zagotavljanja javnega reda in miru, ki je naloga policije, opozarjajo v sindikatu. "Če bi se od policistov ali vojakom komu popolnoma prepovedalo stavkati, bi to morali prej biti policisti kot vojaki, saj je njihova glavna naloga dnevno operativno delovanje v miru," so pojasnili.

Poleg tega je stavka v pogodbenem konceptu delovnih razmerij edini vzvod nadzora in uravnavanja razmerij med delodajalcem in delavci, s prepovedjo stavke določeni poklicni skupini, v tem primeru vojakom, se to poklicno diskriminira, menijo v SVS.

Socialni dialog le navidezen

Prav tako v SV nimajo kolektivne pogodbe ali ustreznega učinkovitega varstva pravic, poleg tega pa se od uvedbe pogodbenega koncepta delovnih razmerij plače v SV kot edini organizaciji v državi določajo enostransko, po zakonu z uredbo vlade brez socialnega dialoga. Enako velja tudi za vsa druga področja, ki se drugače urejajo v socialnem dialogu, poudarjajo.

Z reprezentativnimi sindikati znotraj vojske socialni dialog poteka le navidezno, z obrambnim zakonom pa jim je s prepovedjo stavke odvzeto tudi "bistvo sindikalnega organiziranja in delovanja," so še zapisali v SVS.