Slovenska stališča v Haagu je zagovarjala ekipa štirih tujih odvetnikov, ki jo je vodil znani profesor mednarodnega prava Francoz Alain Pellet.

Pellet je po razglasitvi sodbe dejal, da je zelo zadovoljen. "To je dejansko najboljše, na kar smo upali," je povedal in dodal, da je bilo za njega veliko presenečenje, ko je slišal za Piranski zaliv. "Lahko bi dobili le polovico zaliva, dobili pa smo malcev več kot tri četrtine."

Poudaril je, da sodišče seveda ne bii odločilo tako, da bi ena stran dobila vse, a kot pravi je glede Piranskega zaliva sporazum celo boljši od dogovora, ki sta ga dosegla Drnovšek in Račan. 

Stik pomeni fizično lokacijo

Na vprašanje, ali je sodiče Sloveniji dodelilo stik z odprtim morjem, je poudaril, da ja ter da je to najpomembnejši in najtežji del sodbe. "Sodišče je poudarilo, da stik pomeni fizično lokacijo, kjer pride do stika med dvema območjema ali več," je dejal. "Pomeni fizično povezavo in prostor med dvema območjema."

Sodišče je jasno razmejilo morje med državama in zelo jasno razložilo pomen besede junction, ki je prostorski. Po njegovih besedah ne gre za hrvaško ozemeljsko morje, temveč je izrezano iz hrvaškega morja, ima pa Hrvaška na tem območju določene pristojnosti.

Arbitražno sodišče je danes objavilo odločitev glede morske in kopenske meje med Slovenijo in Hrvaško. Sodišče je presodilo, da velika večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo pa je tudi 2,5 navtične milje širok stik Slovenije z odprtim morjem. Na kopenski meji je sodišče v veliki meri sledilo razmejitvi po mejah katastrskih občin.

• Kaj pravi sodba arbitražnega sodišča o kritičnih točkah?

Foto: Stalno arbitražno sodišče - PCA Zemljevid morske meje