Razkorak. “Ko gre za kanalizacijo, še nismo dosegli ravni razvite države, saj od 50 do 60 odstotkov gospodinjstev odpadnih voda še vedno nima priklopljenih na sistem kanalizacije,” je ob svetovnem dnevu voda kritična klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki svojo oceno podkrepi z naslednjimi številkami: 180 tisoč prebivalcev Slovenije ni v sistemu javne oskrbe z vodo, sedem tisoč jih nima vode v hiši, 30 tisoč se jih oskrbuje s kapnico, več kot 150 tisoč ljudi pa pije vodo iz lokalnih vodovodov brez ustreznega nadzora.

Zadovoljno ministrstvo
Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) odgovarjajo, da ureditev kanalizacije po evropski direktivi še ni obvezujoča; tudi stanje voda v Sloveniji ocenjujejo kot dobro. Problematični sta Sava od Vrhovega do Boštanja – zaradi živega srebra – in Krka od Soteske do Otočca, slovensko morje pa onesnažujejo premazi za zaščito ladij pred algami, so povedali na tiskovni konferenci. Na kritiko Kajfež Bogatajeve, da okolje ni cenjeno, ker se smatra, da je zastonj, na MOP odgovarjajo, da to zadeva podjetja in ne njih.

"Voda je absolutno tržna niša; to, kar imamo, bo čez od 10 do 15 let svetovna dobrina, po kateri bo veliko povpraševanje. Liter vode utegne biti dražji od litra nafte. Barcelona že zdaj vsak mesec za vodo plačuje 22 milijonov evrov – za nas je brezplačna, a je še ne znamo zaščititi, shranjevati in ohranjati," pravi klimatologinja Kajfež Bogatajeva.