Med številnimi ukrepi, ki jih je zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa konec marca sprejela vlada, je tudi odlok o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb. 

Upravnikom in etažnim lastnikom je naložila, da morajo poskrbeti za najmanj dvakrat dnevno razkuževanje opreme v skupnih prostorih v in ob večstanovanjskih stavbah. 

Vlada ni opredelila, kako naj se to izvaja

"Pri tem se ni izjasnila, na kakšen način naj se obvezno razkuževanje izvaja, da bodo zagotovljeni strokovni normativi, kdo in kako bo izvajal nadzor nad izvajanjem tega ukrepa, niti kdo bo kril stroške razkuževanja," opozarjajo pri Združenju etažnih lastnikov. 

Ker NIJZ na svoji spletni strani navaja, da se epidemiološka situacija glede novega koronavirusa v Sloveniji "umirja", pri Zelsu vlado pozivajo, da navedeni ukrep umakne. 

"Strošek ne more bremeniti etažnih lastnikov"

Pri ZELS-u so sicer ves čas vlado opozarjali, da strošek obveznega razkuževanja skupnih površin ne more bremeniti etažnih lastnikov, zato naj bi vlada v tretjem protikorona paketu za to namenila proračunska sredstva. 

Foto: Epa Koronavirus v Sloveniji

Tarče vojnega dobičkarstva

"Mnogi etažni lastniki so takoj po razglasitvi odloka postali tarše pohlepnih upravnikov in njihovih podizvajalcev," opozarjajo pri ZELS. "Ponudbe za razkuževanje so bile v mnogih primerih pretirane, nerazumno visoke. Izkoriščanje stiske etažnih lastnikov v času razglašene epidemije bi lahko opisali tudi z besedno zvezo 'vojno dobičkarstvo'."

Mnogi etažni lastniki so se zato samoorganizirali in zavrnili izjemno visoke ter nespodobne ponudbe številnih upravnikov. Odločili so se, da bodo razkuževanje izvajali sami. "Etažni lastniki so sledili navodilom NIJZ in pokazali visoko stopnjo odgovornosti v skrbi za skupnost, ko gre za vprašanje zdravja," poudarjajo pri ZELS. 

Razkuževanje povzroča dolgoročno škodo

Opozarjajo tudi, da vlada ni podala jasnih navodil, na kakšen način naj se razkuževanja izvaja, zato obstaja tveganje za dolgoročno povzročeno škodo na skupnih površinah zaradi uporabe korozivnih razkužil (površinska nekompatibilnost z razkužili), o katerih jih že obveščajo številni zaskrbljeni etažni lastniki.

Odlok o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb je še zmeraj v veljavi, čeprav, kot je povedala infektologinja Bojana Beović, bi zadostovalo le mehansko čiščenje.

"Dovolj je mehansko čiščenje"

"Pomembno je namreč razlikovati med mehanskim čiščenjem in razkuževanjem," opozarjajo pri ZELS. "Ob nestrokovnem in 'divjem' razkuževanju obstaja tveganje za razrast patogenih klic, ki se ob ustreznih (drugih) higienskih ukrepih (čiščenje z milom in vodo) ne bi razrastle.

Foto: Epa Koronavirus v Sloveniji

Navajajo, da se izraz razkuževanje nanaša na postopke, s katerimi dosežemo redukcijo (zmanjšanje) patogenih (zdravju škodljivih) mikroorganizmov do te mere, da niso več zdravju škodljivi. 

"V kolikor izvajamo razkuževanje s korozivnimi sredstvi (kot sta alkohol in varikina) na t.i. nekompatibilnih površinah, pa lahko zaradi razpok patogenim mikroorganizmom omogočimo daljšo obstojnost in dolgoročno neučinkovito izvajanje drugih higienskih ukrepov po prehodu na čiščenje z milom in vodo, da ne govorimo o samem uničevanju površin in povzročanju materialne škode," opozarjajo pri ZELS. "Zato je izjemno pomembno, da se poleg uporabe ustreznih metod razkuževanja hkrati izvaja tudi nadzor nad mikrobiološko sliko teh okolij/površin ter časovno omeji smiselnost razkuževanja glede na ugotovljeno tveganje."

dezurni@zurnal24.si