„Mednarodne organizacije priporočajo uvajanje ukrepov v smiselnem sosledju, in sicer tako, da v čim večji meri in čim bolj učinkovito naslavljajo področja, ki jih epidemija v posameznih obdobjih najmočneje prizadene, in hkrati odpirajo manevrski prostor ekonomski politiki v nadaljnjih fazah odpravljanja posledic epidemije,“ sporočajo s fiskalnega sveta.

Po teh priporočilih je najprej potrebno zagotoviti ustrezna sredstva za potrebe zdravstvenega sistema.

V naslednji fazi je nujno poskrbeti za ohranitev delovnih mest in zagotoviti čim bolj normalno delovanje gospodarstva ter s tem omogočiti ohranjanje dolgoročnega gospodarskega potenciala.

V trenutnih razmerah je obsežno in večplastno učinkovito ukrepanje države za omilitev posledic epidemije upravičeno, še pravijo ekonomisti, kar utemeljujejo z dejstvom, da napovedi domačih in mednarodnih institucij nakazujejo globok padec gospodarske aktivnosti zaradi domačih in mednarodnih razsežnosti epidemije. Padec gospodarske aktivnosti bo skupaj z doslej sprejetimi ukrepi letos povzročil visok primanjkljaj in s tem tudi višji dolg sektorja država.

Foto: Profimedia Delavec v proizvodnji

Fiskalni svet po pregledu in ovrednotenju vsebine Zakona ocenjuje, da so ukrepi v pretežni meri vsebinsko skladni s priporočili mednarodnih organizacij in so tudi po obsegu primerljivi z ukrepi, sprejetimi v drugih državah.

„Kljub upravičenosti začasnega odstopanja od srednjeročne javnofinančne vzdržnosti pa z upoštevanjem razprav ob sprejemanju Zakona pozivamo vse deležnike, da ob sprejemanju nadaljnjih ukrepov še bolj kot v dosedanjem procesu zasledujejo načela usmerjenosti ukrepov v odpravljanje posledic pandemije, njihove preprostosti in časovne omejenosti,“ so še zapisali v fiskalnem svetu.

Ob zavedanju povečane splošne socialne in ekonomske negotovosti in hkrati ob precejšnjem javnofinančnem strošku ukrepanja priporočajo tehtnejši razmislek, kdaj oziroma v kateri fazi spopadanja z epidemijo bi bili določeni ukrepi najbolj učinkoviti oziroma kdaj bodo časovno primerni morebitni spodbujevalni ukrepi za ponovni zagon ekonomije.

Od kombinacije sprejetih ukrepov in njihove izvedbe je namreč ključno odvisno, ali bo slovensko gospodarstvo zaključek epidemije pričakalo v kondiciji, ki bo omogočala čim hitrejši izhod iz krize.

Hiter izhod iz krize in s tem povrnitev zaupanja po njihovem predstavlja enega od nujnih pogojev za zagotavljanje socialne varnosti in ekonomske blaginje ter tudi za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti na daljši rok .