Regresi. Višji regres, kot ga je državnim družbam priporočila vlada, so izplačali le v Aerodromu Ljubljana in Zavarovalnici Maribor. Čeprav je vlada "dovolila" največ regresa v višini minimalne plače, to je 763 evrov, so izplačali 1.083 evrov regresa bruto.

Letališče prehitelo vlado

"Regres je bil kot vsako leto izplačan s februarsko plačo, torej preden je vlada objavila sklep oziroma preden smo vedeli, da ga bo objavila," so pojasnili. Regres v višini 70 odstotkov povprečne plače v državi že leta izplačujejo s februarsko plačo. Tudi v Zavarovalnici Maribor, ki je prek NKBM posredno v večinski lasti države, so regres izplačali že marca. V Aerodromu so dodali, da je država res večinska lastnica, da pa podjetje "kotira na borzi, ni porabnik niti centa proračunskega denarja, posluje z dobičkom in ni zadolženo". Dodali so še, da jih je "nemogoče primerjati s proračunskimi porabniki in državnimi podjetji, ki poslujejo z izgubo".

Vlada je sklep, s katerim je pozvala javna podjetja in podjetja, ki so neposredno ali posredno v večinski lasti države, da regres ne sme presegati minimalne plače, sprejela 15. marca, vendar je enako priporočilo že 11. novembra lani sprejela tudi agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Gre sicer le za poziv, toda kot kaže, so ga državna podjetja vzela skrajno resno. V večini se s sindikati še pogajajo, tisti, ki so ga izplačali, pa niso presegli priporočene višine.

Regres je iztožljiv

Če se bodo držali priporočil, bo največji padec regresa v energetiki, kjer so bili lani regresi praviloma okrog 1.800 evrov. "Regres je iztožljiv, tega se vsi zavedamo. Rešitev bo morala biti sprejemljiva tudi za zaposlene. Če bodo tožbe, bodo stroški regresa samo še višji," opozarja sindikalist Elektra Primorska Valter Vodopivec, ki je od konca decembra do konca februarja vodil stavko zaradi neizplačila nagrade. Dodaja, da se bodo poskušali nekako dogovoriti, morda za izplačilo v več delih.

Prav na pogodbeno obveznost opozarjajo tudi v NLB, ki je lani ustvarila 233 milijonov evrov izgube. Višino regresa namreč določa kolektivna pogodba dejavnosti bančništva, ki je zavezujoča za vse banke v Sloveniji. Znižanje se lahko zgodi "le na podlagi pisnega sporazuma s pogodbenimi partnerji, torej s sindikati", opozarjajo. Sindikati so predlog, da bi jim regres znižali, zavrnili. Pogajanja sicer še tečejo.

Uprava se je odpovedala

V Telekomu se je uprava že lani odpovedala regresu, letošnjemu regresu se je odpovedala tudi uprava Slovenske odškodninske družbe, v Luki Koper pa sta ga predsednik uprave in njegov namestnik darovala v dobrodelne namene.

Foto: Osebni arhiv Tatjana Labernik Regres se nikakor ne sme izplačati v bonih

Katere so v praksi največje težave pri izplačilu regresov?

Težave se iz leta v leto ponavljajo. Nekateri delodajalci delavcem nočejo izplačati regresa ali jim ga izplačujejo v nižjem znesku, kot to določa zakon ali kolektivne pogodbe, naleteli pa smo tudi na delodajalce, ki se jim zdi izplačilo regresa v bonih zakonito in primerno. Mnogo kršitev je povezanih tudi z rokom izplačila. Nekateri delodajalci želijo s trditvijo, da so nelikvidni, preložiti izplačilo. Mnogi med njimi niso nelikvidni in zavestno izigravajo zakon.

Ali sme delodajalec regres (delno) izplačati v bonih?

Regresa za letni dopust ni dopustno izplačati v bonih ali drugih nedenarnih oblikah. Zakon je jasen; delodajalec mora regres izplačati najmanj v višini minimalne plače, kar pomeni, da mora biti izplačilo v denarju.

Na koga naj se delavec obrne, če meni, da so mu kršene pravice v zvezi z regresom?

Najprej na sindikat. Včasih je že dovolj zgolj opozorilo delodajalcu. Če to ne zadostuje, je treba obvestiti inšpektorat za delo ali vložiti tožbo. Regres je iztožljiva pravica in spori so praviloma dobljeni.