|
Vlada se zaveda pomena medijske svobode in pluralnosti za razvoj demokracije in politične kulture, zato je potrebno resno pretresti vsa opozorila o pojavih, ki vzbujajo dvom v avtonomijo novinarjev in urednikov. "Po drugi strani pa je na dlani, da ima vlada zelo omejen vpliv na ta dogajanja, saj je večina medijev - zlasti tiskanih - v zasebni lasti. Sedanja vlada nima omembe vrednih lastniških deležev v medijskih organizacijah," je zapisano v izjavi za javnost urada vlade za komuniciranje. Vlada se v zavračanju navedb in očitkov iz peticije sklicuje na različne analize, ki po njenem mnenju prihajajo do precej enotnega rezultata, da je stopnja medijske demokracije in svobode v Sloveniji na zadovoljivi in mednarodno primerljivi ravni.
Mednarodno primerljive analize in raziskave ugotavljajo, da Slovenija sodi v skupino držav z najvišjimi ocenami iz medijske svobode in stanja demokracije. Pri tem vlada navaja analizo "Nations in Transit 2007", ki ga pripravlja neodvisna organizacija Freedom House in ki uvršča Slovenijo v skupino držav z neodvisnimi mediji in je med tranzicijskimi državami še vedno prva, kar zadeva splošno raven demokracije v regiji. Podobno kaže tudi analiza "Freedom of the Press", v kateri je Slovenija uvrščena v prvo skupino držav z dobrim stanjem na področju medijske svobode. "Reporters without borders - for the freedom of press" v svojem poročilu za leto 2006 Slovenijo uvrščajo v skupino držav z najbolje urejeno medijsko sfero. Iz poročila za leto 2007 pa je moč razbrati, da je Slovenija v skupini držav, kjer je stanje na področju medijske svobode označeno kot "good situation".
Medijem verjamemo
Tudi domače raziskave po mnenju vlade potrjuje omenjene ocene. Tako podatki septembrske raziskave Politbarometer kažejo, da večina vprašanih meni, da je objektivnost poročanja za časa sedanje vlade večja kot pred leti. Iz vprašanja o zaupanju je moč razbrati, da mediji uživajo visoko stopnjo zaupanja. Vlada se sklicuje tudi na aprila lani izpeljano analizo slovenskih medijev glede na odnos do gospodarskih in socialnih reform, predsednika vlade in vlade kot celote, ki jo je izvedel "Inštitut IRSA - inštitut za razvojne in strateške študije" iz Ljubljane. Ta ugotavlja, da negativna medijska prezentacija vlade kot celote oziroma predsednika vlade izrazito prevladuje v odnosu do pozitivne. Analiza nadalje ugotavlja, da ni niti najmanjših pokazateljev v prid tezi, da bi mediji v zadnjem času zaradi domnevnih pritiskov ali drugih razlogov postali "pro-vladni".