Vlada je sprejela interventni zakon za stabilizacijo razmer v zdravstvu, ki bo vložen v obravnavo v državnem zboru po interventnem postopku. "Zakon naslavlja tri ključne teme, plačali bomo vse zdravstvene storitve, spremenili bomo sestavo svetov zavodov v ustanovah, katerih ustanoviteljica je država, vse sile bomo usmerili v primarno raven, da to raven stabiliziramo," je po seji vlade povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. 

Izvajalcem v mreži javne zdravstvene službe, bodo tako od 1. septembra do konca leta plačali vse opravljene storitve brez sklenitve posebne pogodbe. "Ni posebnega razpisa, ni enkratnih dodatnih programov ampak odpiramo splošni dogovor, plačane bodo vse storitve znotraj javnega sistema, kjer imajo enakovredno vlogo javni zavodi in koncesionarji," razlaga Loredan.

Nagrade za zdravnike, ki bodo delali več

Zakon predvideva dodatno nagrajevanje zdravnikov na primarni ravni, bodisi za povečanje števila opredeljenih pacientov ali za delo v manj razvitih območjih. Ambulante, kjer bi število opredeljenih bolnikov zvišali na 2500, bi prejemale do 2000 evrov dodatka. Zdravniške ekipe na manj razvitih območjih bi prejemale do 500 evrov dodatka. 

"Trdo delo je za nami, težka usklajevanja z ministrstvom za javno upravo in ministrstvom za finance, a kot ekipa smo delovali čvrsto," razlaga Bešič Loredan. 

Zakon naj bi začel veljati 1. seprembra

Parlament bo zakon obravnaval po nujnem postopku. "Še nekaj usklajevanj bo, po mojih pričakovanjih bo zakon v najkrajšem možnem času sprejet, in bo v uporabi od 1. septembra," napoveduje Bešič Loredan. 

"Gre za dve ključni sporočili, želimo močan javnozdravstveni sistem, v katerem bomo v najkrajšem možnem času izboljšali dostopnost in skrajšali čakalne dobe," dodaja minister za zdravje.

Levica s pridržkom in zahtevo po dodatnem usklajevanju

Pridržek k zakonu je podala Levica. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je dejal, da se ne strinjajo s predlaganim 17. členom zakona, ki ureja kaskado. ''Stališče Levice in stališče, ki je jasno zapisano v koalicijski pogodbi, je jasno. Na prvem mestu morajo biti javni zavodi, sledijo koncesionarji in šele nato zasebniki,'' je dejal.

Trenutni predlog zakona tega ne upošteva v celoti, temveč izenačuje javne zavode in koncesionarje. ''Javni zavodi so hrbtenica javnozdravstvene mreže, zato morajo biti vsi napori k urejanju razmer v zdravstvu usmerjeni vanje,'' je povedal Mesec.

V zvezi s tem je napovedal dodatno koalicijsko usklajevanje pred obravnavo v državnem zboru. ''Levica bo naredila vse, da najdemo kompromisni predlog ali dodatne varovalke, da ne pride do tega, da bi dodaten priliv sredstev v javnozdravstveni sistem pomenil kadrovsko ošibitev javnozdravstvenih domov,'' je izpostavil Mesec.

Foto: Saša Despot Čakalnica Bešič Loredan: Ločnice med koncesionarji in javnimi zavodi ni mogoče postaviti

Loredan poudarja, da v tem trenutku ločnice med koncesionarji in javnimi zdravstvenimi zavodi ni mogoče postaviti. 

''Ni posebnega razpisa, ni enkratnih dodatnih programov, ampak odpiramo splošni dogovor. Plačane bodo vse storitve znotraj javnega sistema, kjer imajo enakovredno vlogo javni zavodi in koncesionarji. Tega v tem trenutku ni mogoče ločiti, to bomo uredili nadaljevanju. V zakonu je veliko varovalk, ki onemogočajo, da bi se bojazen, ki jo imajo na Levici uresničila in bi s tem denarjem oslabili javne zdravstvene sisteme okrepili koncesionarje, tukaj bomo gotovo našli kompromis," pravi Bešič Loredan. 

V prvih treh do šestih mesecih naj bi se čakalne dobe skrajšale za 30 odstotkov,  po 16-ih mesecih pa naj bi čakalne dobe razpolovili. V dveh letih naj bi nedopustno dolge čakalne dobe skrajšali za 70 odstotkov. 

200 milijonov evrov: "To je manj, kot smo na začetku predvidevali"

Finančni učinek zakona je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov. ''To je manj, kot smo na začetku predvidevali. Zna se zgoditi, da bodo stroški nekaj višji, ne pa bistveno, posebej zato, ker so velike težave s pridobivanjem ustreznih podatkov, evidence so slabe, analitika je slaba. To je tudi eden od ciljev naslednjih 18 mesecev, pridobitev vseh ustreznih evidenc,'' je poudaril minister za finance Klemen Boštjančič.

dezurni@styria-media.si