“Ukrepi vlade, ki so uvedeni v splošni dogovor za leto 2013, so težki od 105 do 115 milijonov evrov,” opozarja predsednik Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek. Med ukrepi je tudi triodstotno znižanje cen zdravstvenih storitev.

“Ti ukrepi so dodani k ukrepom, ki so bili sprejeti že prejšnja leta,” pravi in dodaja, da to od leta 2009 za zavode pomeni od 250 do 300 milijonov evrov manj. Izguba zavodov se je po besedah Mezka vse od leta 2009 povečevala, to pa nevarno zmanjšuje likvidnost zdravstvenih zavodov. Zaradi zamud pri plačevanju dobaviteljem nekateri grozijo z ustavitvijo dobave, marca pa bi nekaterim zavodom že lahko zmanjkalo denarja za plače, ocenjujejo v združenju.

Daljše čakalne dobe

Na poslovnem odboru v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so opozorili, da bodo letos imeli 24 milijonov evrov manj prihodkov. Zato bodo izvedli le program, ki je bil dogovorjen s pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in ne bodo presegli programa, zaradi česar pričakujejo daljše čakalne dobe. Omejevali bodo stroške dela, kar pomeni manj dela prek rednega delovnega časa. To bo po ocenah strokovnih in poslovnih direktorjev povzročilo upad kakovosti obravnav, ker bo na voljo manj ur za obravnavo bolnikov. Močno bodo zmanjšali tudi obseg raziskovalne dejavnosti.

“To delajo neupravičeno, za to nimajo razloga. Če je direktor res dejal, da bodo zmanjševali kakovost obravnav, zasluži celotno vodstvo kliničnega centra, da ga zamenjamo v tem trenutku,” je oster minister za zdravje Tomaž Gantar.

“Potencirajo izgube”

Izvajalci v želji po dodatnem denarju pogosto potencirajo predvidene izgube sredi leta, pravi Gantar. Zdravstveni zavodi so septembra napovedali, da bo izguba visoka 26 milijonov evrov, dejansko pa so ustvarili za okoli 13 milijonov izgube. Leto prej so imeli 7,5 milijona evrov izgube. “To je odraz znižanja cen zdravstvenih storitev v letu 2012,” meni.