Po besedah ministrice Ljudmile Novak je redna seja vlade potekala normalno, kot da bodo v vladi še tri leta.

Po končani seji vlade večina ministrov izjav ni dajala. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Novakova je pojasnila le, da je seja vlade potekala povsem normalno, daljša točka pa da je zaupne narave, v zvezi z arbitražnim sporazumom. Novakova je v izjavi novinarjem zagotovila, da se o razmerah v koaliciji niso pogovarjali.

Tudi minister za pravosodje in javno upravo iz vrst DL Senko Pličanič je ob novinarskih vprašanjih ocenil le, da to ni njegova zadnja seja vlade. DL je sicer minulo soboto premiera Janeza Janšo zaradi očitkov protikorupcijske komisije pozvala, naj v desetih dneh odstopi ali predlaga glasovanje o zaupnici, sicer bo stranka zapustila koalicijo.

Po ustavi sicer funkcija ministru preneha z odstopom ali razrešitvijo, mora pa opravljati tekoče posle do imenovanja novega ministra.

Nadaljevanje dela te vladne ekipe je tako po ultimatu treh koalicijskih partneric, ki predsednika vlade pozivajo k odstopu oz. pričakujejo, da bo SDS predlagal novega mandatarja, vse manj verjetno.

Odmevnih kadrovanj ni bilo

Na seji vlada ni potrdila mandatov direktorjev direktoratov na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kot je bilo sprva napovedano. Minister za izobraževanje Žiga Turk je namreč podal več predlogov kadrovskih imenovanj, med njimi naj bi vlada danes v. d. direktorjem direktoratov ter generalnemu sekretarju na omenjenem ministrstvu spremenila status iz vršilcev dolžnosti v stalno imenovanje.

To je v javnosti sprožilo komentarje, da želi vlada pred odhodom zaposliti "svoje" kadre, čeprav Turk zagotavlja, da je predloge pripravil še pred vladno krizo. Vlada je tako danes opravila le dve imenovanji, zakaj pa ne tudi preostalih, ni znano.

Za direktorja Arhiva RS je imenovala Jožeta Dežmana, ki je to funkcijo doslej opravljal kot vršilec dolžnosti. Imenovan je za obdobje petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja, in sicer od 1. februarja. Poleg tega je s 1. februarjem za dobo petih let imenovala Tomaža Rozmana za generalnega sekretarja MIZKŠ, ki je bil doslej vršilec dolžnosti te funkcije.