Dokument, ki je bil deležen številnih kritik in ga bo vlada poslala v Bruselj, je po mnenju ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek "realno ambiciozen". Pripravi načrta, ki je po oceni vlade "eden ključnih korakov k podnebno nevtralni Sloveniji do leta 2050", bo sledil še sprejem dolgoročne podnebne strategije. Dokument, ki ga je vlada danes sprejela, je bil deležen veliko kritik - na eni strani da je premalo ambiciozen, na drugi, da je preveč, zato ministrica meni, da je takšen, kot je lahko, se pravi realno ambiciozen.
Med cilji je izpostavila zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 36 odstotkov, vsaj 35-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti in vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov v končni porabi energije. Napovedala je vlaganja v raziskave in razvoj v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), od tega bo en odstotek javnih sredstev.
Ali Slovenijo čaka 10-milijonska kazen?
To so minimalni cilji, ki jih mora država do leta 2030 doseči, če ne želi biti deležna sankcij. "Nikoli se ne bi podpisala pod dokument, ki jasno ne pokaže, kako bomo te cilje dosegli," je dejala. Velika verjetnost je namreč, da bo morala država že prihodnje leto plačati okrog 10 milijonov evrov kazni, ker ne bo dosegla 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v skupni rabi bruto končne energije.
Nuklearna energija v načrtu NEPN ostaja v sedanjem obsegu, manj je uporabe fosilnih goriv, več pa obnovljivih virov (sončna energija in vetrna), dodan je sosežig odpadkov.
Hidroenergija ostaja kot ena ključnih prednosti
Po številnih kritikah, da ministrstvo za infrastrukturo zapostavlja hidroenergijo, saj zaradi težav pri umeščanju v prostor vmesne različice načrta niso vsebovale gradnje novih hidroelektrarn do leta 2030, pa so nato v sprejetem načrtu predvideli nadaljnjo izrabo hidroenergije, pripravo analize njenih alternativ in posebnosti ter pripravo analize nujnosti izrabe hidroenergije za dosego cilja podnebno nevtralne Slovenije do leta 2050.
"Absolutno hidroenergija ostaja ena ključnih prednosti Slovenije, zato NEPN to poudarja, res pa je, da niso navedene natančne lokacije, kjer jih bomo gradili, saj bo treba izvesti kar nekaj izravnalnih ukrepov, da bodo okoljsko sprejemljive," je pojasnila.
Odločitev o Nek najkasneje do 2027
Kar se tiče drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek), v načrtu piše, da moramo odločitev o morebitni gradnji sprejeti najkasneje do leta 2027. Če bi želeli danes drugi blok vnesti v načrt, bi morali izvesti več okoljskih preverjanj. "Dejstvo pa je, da ko govorimo o jedrski energiji, je pred državo še ena bolj pomembna odločitev, in sicer podaljšanje obratovanja za obstoječi blok. Trenutno ima dovoljenje za obratovanje do leta 2023, zato je treba zagotoviti, da bo lahko obratoval do leta 2043, kot je načrtovano," je dejala.
Če želi Slovenija postati brezogljična družba, se moramo po besedah Bratuškove vprašati tudi, kdaj bomo prenehali s kurjenjem premoga. Odgovor na to vprašanje bo prinesel Energetski koncept Slovenije, ki bo obravnaval obdobje do leta 2060.
"Načrt na področju energije v veliki meri še vedno zagotavlja samozadostnost," je poudarila ministrica in dodala, da je bila energetska neodvisnost zelo pomembna z vidika varnosti, pa tudi cene električne energije. Cena je v Sloveniji razmeroma ugodna, če pa bi bili bolj odvisni od uvoza, bi bila lahko bistveno višja. "Zato sem poudarjala, da je treba biti ambiciozen in realen in z ukrepi povedati, kako bomo zagotovili elektriko tudi v prihodnosti," je dejala.
Slovenija je morala načrt sprejeti in predložiti Evropski komisiji skladno z določili evropske uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, dokument pa je tudi pogoj za črpanje kohezijskih sredstev v okviru večletnega finančnega okvira 2021-2027.