Obravnave na slovenskih sodiščih pogosto odpadajo zaradi kadrovske stiske: pravosodnih policistov je premalo, da bi pripornike pripeljali pred sodnika, pa čeprav je denimo ljubljanski zavod za prestajanje kazni zapora na Povšetovi le nekaj kilometrov oddaljen od sodne palače. Z velikimi težavami pri organizaciji prevozov se soočajo predvsem še v zaporih na Dobu pri Mirni in v Kopru.

Foto: Boštjan Tacol Zapor Dob Množično na bolniško

Z republiška uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) so nam sporočili, da je trenutno zaposlenih 562 pravosodnih policistov, potrebovali bi jih še najmanj sto. Toda s trenutnimi plačami jih bodo težko privabili. Izhodiščni plačni razred pravosodnega policista je 25, kar predstavlja 1179,63 evrov bruto, dobivajo tudi dodatke, denimo za nočno, praznično in izmensko delo.

Toda to je premalo, se nam je pridušal eden od zaposlenih, ki ni želel biti imenovan. Po njegovih besedah je neto začetna plača tako nizka, da mora razliko do minimalne primakniti država. "Poleg tega smo povsem izčrpani tako fizično kot psihično. Delo z zaporniki ni enostavno." Po naših neuradnih podatkih je samo prejšnji mesec na bolniško odšlo deset pravosodnih policistov na Dobu hkrati.

Do dveh zjutraj študirala spis

Nezadovoljstvo je vse bolj prisotno tudi pri sodnikih in tožilcih, ki se dolge ure pripravljajo na naroke, ti pa nato odpadejo. "Do dveh zjutraj sem študirala spis," je pred nedavnim pripomnila ljubljanska sodnica potem, ko obtoženca že petič zapored niso pripeljali na sodišče, in dodala, da je povabljena priča zaman pripotovala s Koroške, čas in trud je po nepotrebnem tratil tudi sodni izvedenec.

Foto: Žurnal24 main Davida Bukovca je na obravnavo privedel paznik iz zapora na Dobu, kjer prestaja Zagato skušajo reševati z uporabo videokonferenčnih sistemov, ki pa so nameščeni le v nekaterih sodnih dvoranah, te so lahko v kritičnem času tudi zasedene, poleg tega zapori dostikrat šele tik pred zdajci obvestijo sodišče, da ne bodo pripeljali pripornika. Ta ima seveda pravico do prisotnosti odvetnika, ki pa takrat nima več dovolj časa, da bi se odpeljal k njemu v zapor.

Na podobnem kot zaporniki

Na Ursiksu so nam potrdili, da skupaj s pravosodnim ministrstvom "aktivno iščemo različne rešitve za dodatne sistemske ukrepe na tem področju".

Ministrstvo za pravosodje je zdaj res vložilo predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. V oceni trenutnega stanja so zapisali, da pri nas obstoječi študijski programi ne nudijo potrebnih kompetenc za opravljanje poklica pravosodnega policista: "Nenazadnje zaposleni v zaporih velik del svojega življenja preživljajo v istih zaprtih institucijah in podobnih razmerah kot zaprte osebe. Pereč problem je poklicna izgorelost, ki nedvomno izhaja tudi iz pomanjkanja znanj, spretnosti in veščin za soočanje z vsakodnevnimi stresnimi situacijami pri delu z zaprtimi osebami."

Po zgledu Belgije in Francije

S predlogom zakona se zato poklic pravosodnega policista določa s poklicnim standardom, ki je podlaga za oblikovanje izobraževalnih programov in nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK).  Že lani je bil oblikovan poklicni standard pravosodni policist na VI. ravni zahtevnosti, znotraj katerega obstaja dvoje delovnih mest – pravosodnega policista, za katero se zahteva najmanj srednješolska izobrazba (V. tarifni razred), in pravosodnega policista, kjer je kot pogoj določen poklic pravosodnega policista (VI. tarifni razred). Tega bodo lahko zasedli pravosodni policisti z najmanj višješolsko izobrazbo ali najmanj srednješolsko izobrazbo in pridobljenim certifikatom za NPK pravosodni policist.

Ob tem v predlogu zakona predidevajo ustanovitev penološke akademije in raziskovalnega centra s področja izvrševanja kazenskih sankcij po zgledu dobrih praks iz zahodnoevropskih držav. V Belgiji imajo denimo dva centra za usposabljanje, enega za francoski in drugega za flamski del in v njihovem okviru postavljeno simulacijo, ki spominja na vsakodnevno realnost v zaporu. V vsakem centru so na voljo možnosti za športne aktivnosti, tek, košarko, nogomet.

Vsaka francoska pokrajina premore svoj center za usposabljanje, pohvalijo pa se tudi s centralno akademijo v Agenu na 16 hektarih, knjižnico in muzejem zgodovine zločina ter kaznovanja, športnim centrom, dvema streliščema in nastanitvenimi možnostmi, usposabljanja izvaja 130 trenerjev.

Slovenija je bila do zdaj ena redkih članic Evropske unije, ki ni imela takšnega izobraževalnega centra za zaposlene v zaporih.

Izenačeni s policisti

V zakon želijo dodati tudi pravno podlago za nudenje strokovne psihološke pomoči delavcem in njihovim ožjim družinskim članom, "vse s ciljem dviga motivacije, zadovoljstva ter dobrega počutja zaposlenih".

Pravosodnim policistom naj bi se prejemki nekoliko dvignili, pač v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Naj bi pa po novem, na predlog pravosodnega ministra, v petih letih po prvi sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, vsako leto lahko prejeli še posebno denarno nagrado. Ob tem se bodo morali obvezati, da bodo v službi vztrajali še vsaj toliko časa, kolikor so jo prejemali. A to je le črka na papirju: v vsakem primeru bodo morali po uspešno opravljenem strokovnem izpitu v delovnem razmerju ostati najmanj še dvakrat toliko časa, kot je trajalo usposabljanje. Delovna mesta pravosodnih policistov naj bi se poslej urejala na enak način kot delovna mesta policistov, "kar je, glede dejavnikov tveganja na delovnem mestu, povsem primerljivo, utemeljeno in tudi smiselno".

Toda iz predloga zakona ne veje zgolj optimizem, ampak tudi bojazen, da ustreznega števila pravosodnih policistov še ne bodo dosegli tako kmalu. Da bi se izognili odpovedovanju privedb pripornikov na sodišče, zato dodajajo še zakonski člen, ki omogoča "pomoč policije v izjemnih primerih". Z drugimi besedami, obtožence naj bi po potrebi prevažali policisti – prevzeli naj bi tudi privedbe iz hišnega pripora – a le do izboljšanja kadrovskih razmer v Ursiksu in nikakor več kot tri leta.