Vlada je sprejela mnenje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu predloga novele Zakona o dohodnini. Da predlogu za razpis posvetovalnega referenduma vlada ne bo nasprotovala, je bilo pričakovati, saj je predsednik vlade Janez Janša po petkovem srečanju koalicije na Brdu pri Kranju to omenil. Janša je takrat omenil, da bi referendum izpeljali skupaj z volitvami, saj bi se tako izognili dodatnim stroškom in ljudem ne bi bilo treba dvakrat v kratkem času na volišča.

Levica razmišlja o umiku pobude

Takšni izvedbi posvetovalnega referenduma v Levici, ki je vložila pobudo za njegovo izvedbo, nasprotujejo. "Zavračamo pobudo, da bi z referendumom o zgolj enem vprašanju, to je vprašanju o dohodnini, zameglili vso težo prihodnosti, o kateri se na teh volitvah odločamo," je dejal Luka Mesec in dodal, da se pogovarjajo tudi o umiku referendumske pobude. Mesec je prihajajoče volitve označil za "plebiscit o tem, ali bo Slovenija ostala demokratična država ali pa bomo dopustili, da Janez Janša in njegova klika iz nje postavijo nekakšen osebni fevd". 

V Levici menijo, da je zakon o dohodnini škodljiv in da prinaša 800-milijonsko luknjo v proračun. V Levici menijo, da bo dodatnih 50 evrov k plači, ki jih omenja predsednik vlade, treba dati za zdravstvo ali šolstvo, ker v proračunu ne bo denarja, da bi bilo to še naprej brezplačno.

Odločitev Levice, da razmisli o umiku pobude, je predsednik vlade komentiral z besedami: "Predlagali referendum in se nato ustrašili lastne ideje. Tak pogum zmore samo stranka Levica."

Višji neto dohodki bodo imeli pozitiven vpliv na javne finance

Vlada medtem v mnenju pojasnjuje, da je razbremenitev v prvi vrsti namenjena "ravno tistim, ki prejemajo minimalen znesek teh dohodkov, saj bodo lahko v skladu s predlogom ta dohodek všteli v letno odmero dohodnine in bili tako obdavčeni po bistveno nižji mejni davčni stopnji". Rešitve, ki so predlagane v zakonu, bodo po mnenju vlade približale višino davčne obremenitve fizičnih oseb z dohodnino državam v naši neposredni bližini in državam, v katere se izseljuje delovna sila, izobražena v Sloveniji, v želji po boljšem zaslužku. CIlj vlade je doseči razbremenitev dela. "S tem, ko bodo davčni zavezanci prejeli višje neto dohodke, bo to pozitivno vplivalo tudi na javne finance," so zapisali.

Vlada poudarja, da mora biti pripravljen in tudi je pripravljen splet različnih politik tudi s spremembami na davčnem področju, ki so osredotočene na postopno okrevanje in umikanje začasnih ukrepov za obvladovanje posledic epidemije in izvajanje strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva. 

Novela zakona ne bo pomenila velikega izpada niti za družinske proračune, poudarja vlada. "Glede na sistem financiranja bodo namreč učinki v občinskih proračunih šele v letu 2024 kot posledica nižjih prihodkov iz naslova dohodnine v letu 2022. Kljub temu pa se bo v primeru, če sredstva iz naslova dohodnine ne bodo zadoščala za pokrivanje zakonsko določenih nalog, občinam zagotovila t. i. finančna izravnava s strani državnega proračuna. Posledično pomeni, da navedene rešitve zakona ne bodo imele neposrednega vpliva na prihodke občinskih proračunov," so še dodali. 

dezurni@styria-media.si