"Gre za zakon, s katerim nam bo uspelo ubraniti javno zdravstvo. Sicer bo zakon na začetku, na kratek rok, po mojem mnenju nekaterim povzročil bolečine, a na dolgi rok bo to končno ozdravilo kronične bolezni zdravstvenega sistema, ki se vlečejo že dolga leta," je na začetku novinarske konference po seji vlade dejal podpredsednik vlade Matej Arčon.

Rešitve, ki jih je danes sprejela vlada, je v nadaljevanju predstavila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. "Zakon je eden ključnih na področju zdravstva, gre za pomemben korak. Novela sledi napovedanim usmeritvam, namen je regulacija zdravstvene dejavnosti," je poudarila na začetku.

"Obetamo si večjo preglednost, boljšo informiranost. Javno mrežo na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti določa vlada. Zakon uvaja zdravstvene regije, ki so bodo predvidoma oblikovane na podoben način, kot so območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zakon tudi predvideva oziroma kategorizira bolnišnice in sicer na specialne bolnišnice, splošne bolnišnice, na terciarne bolnišnice ter na univerzitetni klinični center. Zakon tudi definira in opredeli, kaj je dnevna bolnišnica," je na vladni novinarski konferenci naštela ministrica.

Po predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti bo zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javni zdravstveni mreži, razen v redkih primerih onemogočeno delo pri t. i. čistih zasebnikih.

Zakon regulira javno in zasebno, novela spodbuja zaposlene, da bodo več delali, da bodo ostajali v matičnih ustanovah, za dodatno delo pa bodo pri svojem delodajalcu plačani prek podjemne pogodbe, ki bo davčno ugodnejša. "Soglasje za delo pri drugem delodajalcu se lahko izda s skrajšanim delovnim časom, vendar le pri drugem javnem zavodu ali koncesionarju in ne pri čistem zasebniku," je poudarila ministrica.

Soglasje za delo drugje bo lahko izdano za delo na fakultetah, na javnih prireditvah, v mobilnem paliativnem timu, pri Rdečem križu, pri Slovenija Transplant, Gorski reševalni službi, gasilcih, civilni zaščiti in za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu. 

Zakon določa izjemo

Zakon po novem določa izjemo, in sicer da bodo javni zavodi lahko z vrhunskimi strokovnjaki, ki so zaposleni pri čistih zasebnikih, ki na določenih področjih v zdravstvu uvajajo nove metode zdravljenja in imajo določeno število let delovnih izkušenj, izjemoma sklepali tudi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom in ne le preko podjemne pogodbe. "Gre za neko zaščito javnih zdravstvenih zavodov v primeru, da bodo potrebovali zaposlenega na nekem področju," je pojasnila Prevolnik Rupel. 

Ključno pri zakonu je tudi merjenje efektivne obremenitve, metodologija bo enotna, je poudarila ministrica. "Gre za orodje managementa, ki bo imel v rokah nekaj, na osnovi česar bo lahko odločal o tem, kdo dobi soglasje pri drugem delodajalcu, s kom se sklene podjemna pogodba."

Mnogi zdravniki so opozarjali na nevarnost odhoda specialistov, ki v zasebnem sektorju lahko dobro zaslužijo, nekatere oddelek naj bi v kliničnem centru tako lahko kar zaprli, so opozarjali. 

Bojana Beović opozarja na odhode zdravnikov

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo vlada pošilja v DZ, ne bo rešila problemov zdravstva, bolnika ne bo postavila v središče in ne bo povečala števila obravnav, pa je v današnji izjavi poudarila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. Opozorila je na možnost odhodov zdravnikov iz javnih ustanov zaradi prepovedi dela pri zasebnikih.

Bojana Beović Po predlogu novele bi bilo delo zaposlenih v javnih zdravstvenih ustanovah pri tako imenovanih čistih zasebnikih razen v redkih izjemah prepovedano. Bi bila pa sočasna zaposlitev v terciarni javni ustanovi in pri čistem zasebniku omogočena vrhunskim strokovnjakom z najmanj 20-letnimi izkušnjami.

A bodo morali vrhunski strokovnjaki najprej zapustiti javno zdravstvo in se zaposliti pri zasebnikih, da se bodo lahko, če bodo zainteresirani, pod omejenimi pogoji vrnili pomagat v javne ustanove, je opozorila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

Veliko jih je že napovedalo odhod

Po oceni zbornice bi to lahko vodilo v odhode zdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov, posledično pa v zmanjšanje števila opravljenih zdravstvenih storitev. Beović je spomnila na anketo zbornice, v kateri je veliko zdravnikov, ki so v javnem zdravstvu zaposleni le delno, napovedalo odhod v zasebni sektor.

Najbolj bi lahko bile po njenih besedah na udaru stroke, v katerih v Sloveniji dela majhno število zdravnikov specialistov. "Slabo pa bo to seveda tudi za majhne oddelke po Sloveniji, kjer bo zadoščalo, da se bo za to odločil en sam zdravnik. Že ob odhodu enega samega zdravnika lahko taka majhna dejavnost propade," je opozorila Beović.

Foto: Anže Petkovšek Zdravniki Člen predloga novele, ki predstavlja izjemo za vrhunske strokovnjake, bi po njenem mnenju zajel le majhno število zdravnikov. Med njimi je denimo izpostavila plastične kirurge - nekateri trenutno opravljajo tržno dejavnost, hkrati pa sodelujejo tudi v javnem zdravstvenem sistemu.

Predlog novele bo, če ga bo DZ sprejel v trenutni obliki, poleg prepovedi dela pri zasebnikih strokovnim direktorjem in predstojnikom prinesel še prepoved kakršnega koli sodelovanja s koncesionarji.

Predsednica zbornice je ob tem opozorila, da je že zdaj težko motivirati zdravnike, da postanejo predstojniki oddelkov, saj položaj prinaša veliko odgovornost. V primeru omenjenih prepovedi bodo vodstvena mesta zdravnikom še manj zanimiva, je dejala.

Pri napovedi nagrajevanja zdravnikov za dodatno delo po manj obdavčenih podjemnih pogodbah pa je predsednica zbornice opozorila, da bo to mogoče le ob določenih pogojih. "Ne bo pa spremenjena organizacija dela in nagrajevanje za osnovno delo, ki bi pritegnilo zdravnike, da ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu, in jih motiviralo, da naredijo več," je dodala.

Zdravniška zbornica sicer zadnje različice predloga novele še ni prejela. Ob tem je Beović poudarila, da so se s predsednikom vlade Robertom Golobom na sestanku dogovorili, da bo zbornica sodelovala pri oblikovanju novele, a se to ni zgodilo.

dezurni@styria-media.si