Vlada je danes sprejela predlog zakona o odpravi posledic žleda. V prvem koraku bo znotraj interventnega zakona na voljo med 15 in 20 milijoni evrov iz evropskih solidarnostnih skladov ter 13 milijonov evrov iz proračunske rezerve namenjene posledicam naravnih nesreč.

Minister Dejan Židan je na novinarski konferenci po današnji seji vlade dejal, da je vlada danes sprejela predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda, ki naj se obravnava po nujnem postopku. DZ bodo prosili, naj vsaj ta zakon uvrsti na sejo, ki bo potekala prihodnji teden.

Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki na sistemski ravni kot naravno nesrečo opredeljuje tudi žled. Prav tako je sprejela predlog sklepov o oprostitvi plačila upravne takse zaradi žleda, predlog sprememb zakona o množičnem vrednotenja nepremičnin in predlog novele zakona o javnem naročanju.

Posamezna ministrstva so sicer, kot je dejal Židan, že pripravila prve ocene in potrebne ukrepe, ki jih finančni minister Uroš Čufer potrebuje za pogovore z Evropsko investicijsko banko in Razvojno banko Sveta Evrope za financiranje sanacije po ujmi.

Uradna ocena v mesecu in pol

Uradno oceno škode na vladi pričakujejo najkasneje v roku meseca in pol. Prav tako že poteka priprava gradiva o aktivaciji evropskega solidarnostnega sklada, je zagotovil Židan. Omenjeno gradivo naj bi poslali v Bruselj v roku tedna dni.

Po bsedah ministra Omerzela je celotna škoda, ki ne vključuje poškodb gozda in kmetijskih zemljišč, znaša 129 milijonov evrov. Na železniški infrastrukturi naj bi je bilo za 41,7 milijona evrov, na cestah za devet milijonov evrov, na elektroenergetski infrastrukturi pa jo je na prenosnem omrežju za 12 milijonov evrov, na distribucijskem pa za 61,7 milijona evrov.

Omerzel je pojasnil, da je na današnji dan brez električne energije še 357 odjemalcev, elektrodistribucijo pa podpira 61 agregatov. 

Poenostavljeni postopki

Vlada je poenostavila postopke za sanacijo posledic ujme. Na obstoječih trasah tako ne bodo potrebno novi prostorski načrti, poenostavili so tudi področje pridobivanja soglasij. Spremembe so vnesli tudi v zakon o javnem naročanju.

Med sprejetimi ukrepi je tudi sprememba za lastnike gozdov pri uporabi prevoznic. Za obdobje enega leta lahko tako uporabljajo samo evidenčne liste. Vlada je uvedla sistem skupinskih odločb in poenostavila obrazec, ki bo sedaj opravljal funkcijo dobavnice.

Položnice za elektriko bodo nižje

Za čas, ko niso imeli električne energije ali je bila ta zagotovljena s pomočjo agregatov priključenih na javno elektrodistribucijsko omrežje, končnim odjemalcem ne bodo obračunali obračunske moči. Preostala obračunska moč se bo zaokrožila na kW. Omrežnino bodo izračunali glede na število dni in zaokrožili količine na kW ter jih odšteli na računu za uporabo omrežja.

V primeru, da so bili odjemalci na omrežje priključeni preko agregatov in kjer je sistemski operater distribucijskega omrežja s števci beležil porabo pri uporabnikih omrežja, bo sistemski operater določil ali ocenil količine električne energije na podlagi registracijskih meritev, registratorjev ali z upoštevanem ocene predane količine električne energije v omrežje na podlagi trajanja priključitve, nazivne moči ali obremenitve ali količine goriva. Navedene količine upošteva v energetskih bilancah in pripravi količine za obračun odstopanj. Oceno, pripravljeno v skladu s tem členom, sistemski operater zameji in nadzira do količine priznanih izgub električne energije v omrežju, skladno s predpisi, ki določajo omrežnino.

Podaljšani roki za oddajo obrazcev

Davčni zavezanci, ki jih je prizadela ujma, imajo možnost izkoristiti podaljšanje roka za oddajo posameznih davčnih obveznosti. Možen je tudi odlog plačila davka za čas do dveh let, v primeru, da je ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

Spremembe bodo tudi pri katastrskem dogodku. Za parcele, kjer je škoda več kot 50 odstotkov desetletnega možnega poseka, se katastrski dohodek v obdobju desetih let od leta naravne nesreče zniža za odstotek poškodovanosti, ki ga ugotovi Zavod za gozdove Slovenije.

Za parcele, na katerih je škode za več kot 50 odstotkov desetletnega možnega poseka, se katastrski dohodek za obdobje desetih let zniža za odstotek poškodovanosti, ki ga ugotovi Zavod za gozdove Slovenije. Lastnik je za obdobje 30 let lahko oproščen dohodnine, v kolikor pravico uveljavlja v prvem letu po pogozditvi.