V Ukomu so zapisali, da so 27. januarja izpolnili vse obveznosti do STA v skladu s pogodbo za opravljanje javne službe za lansko leto. Ob tem pa opozarjajo, da direktor STA Bojan Veselinovič vse do danes ni poslal zahtevanih dokumentov, kar bi po navedbah Ukoma moral poslati v skladu s podpisanimi obveznostmi iz pogodbe. To je sicer Veselinovič podpisal z nekdanjo direktorico Ukoma Kristino Plavšak Krajnc.

"V pogodbi za opravljanje javne službe za leto 2020 je bilo sicer jasno navedeno, da je Ukom predstavnik ustanovitelja, Veselinovič se je s tem dejstvom strinjal, ko je s strani Ukoma prejemal denar, ni pa se s tem dejstvom strinjal, ko bi moral Ukomu izročiti finančno dokumentacijo," navajajo v vladnem uradu za komuniciranje.

Z zadnjim plačilom se je kakršno koli pogodbeno razmerje med Ukomom in STA končalo, zato se po oceni Ukoma "zdi skoraj neverjetna situacija, da je Veselinovič za dejavnosti, ki jih je opravljal v januarju, poslal račun v višini 169.000 evrov na Ukom".

Ob tem navajajo, da "Ukom seveda nima nobene pravne osnove, na podlagi katere bi lahko plačeval račune, ki mu jih pošiljajo podjetja, s katerimi nima urejenega pogodbenega razmerja", zaradi česar so morali plačilo računa zavrniti.

Sedmi protikoronski zakon, ki je bil sprejet konec lanskega leta, sicer določa, da STA ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo, iz državnega proračuna države za leto 2021 za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu s sprejetim poslovnim načrtom STA.

V današnjem sporočilu so dodali, da če se bo izkazalo, da si je Veselinovič premislil in Ukom priznava kot "predstavnika ustanovitelja", bo Ukom pripravil novo pogodbo, na podlagi katere bo mogoče v skladu s slovensko zakonodajo izvesti financiranje STA. "Žal do danes direktor Veselinovič ni izrazil nobenega interesa, da bi se ta pogodba sklenila," trdijo pri Ukomu.

Po drugi strani pa je bil prav podpis pogodbe, v kateri je Ukom opredeljen kot predstavnik ustanovitelja, bil razlog, da je Ukom kazensko ovadili Plavšak Kranjčevo in Veselinoviča. Kot so v Ukomu pojasnili 14. decembra, je Plavšak Kranjčeva podpisala pogodbo v imenu Ukoma kot predstavnika ustanovitelja družbe STA, za kar pa Ukom in posledično zakoniti zastopnik ni imel pooblastila. Veselinovič pa jo je podpisal vedoč, da jo sklepa z organom, ki nima pooblastila za zastopanje ustanovitelja STA.

Iz Ukoma so danes še sporočili, da so ves čas potekali dogovori za sklenitev tržne pogodbe s STA. Tako trdijo, da je Ukom 4. januarja na STA naslovil prošnjo za posredovanje cenika tržnih storitev STA, medtem ko so od STA prejeli nepopoln cenik 1. februarja, popolnega pa po ponovnem pozivu Ukoma 4. februarja.

Ukom je nato o tem obvestil potencialne uporabnike tržnih storitev STA v okviru vladne administracije. Zbran interes je Ukom 12. februarja poslal STA. Nato je Veselinovič poslal ponudbo, a za razliko od preteklih let, ko je vladni administraciji priznaval občutne popuste (okoli 60 odstotkov), se je tokrat odločil, da teh popustov ni, "posledično pa bo morala vlada stvari dodatno racionalizirati", so zapisali v Ukomu. Vladni urad za komuniciranje "je zagovarjal in bo zagovarjal racionalno in zakonito porabo davkoplačevalskega denarja", so dodali.

Ob tem so opozorili, da so februarja prejeli tudi dopis novinarjev STA, da so njihove plače ostale enake, kot so bile pred Veselinovičevim prihodom leta 2009, in sicer med 1200 in 1300 evrov. Hkrati pa so navedli, je v javnost pršel podatek, da Veselinovič posamezne honorarne sodelavce plačuje po pet evrov na prispevek.

"Ob dejstvu, da STA za direktorja Bojana Veselinoviča plačuje okoli 8000 evrov na mesec, je tovrstno plačevanje novinarjev, če so podatki točni, nesprejemljivo in tudi zavržno," menijo v Ukomu. Ob tem so dodali, da tega niso mogli preveriti, ker direktor ni posredoval zahtevane dokumentacije.

Veselinovič je sicer v preteklosti zavrnil navedbe o takšni višini njegove plače. Kot je denimo pojasnil decembra, je bila njegova plača za oktober 3.552,27 evra neto. Sicer pa so podatki o znesku izplačila direktorju, kar predstavlja bruto bruto, vsakič objavljen v letnem poročilu STA.

Ukom je sicer že lani zavrnil plačilo nadomestila za opravljanje javne službe STA za oktober in november, prav tako je za ta dva meseca zavrnil plačilo računov za opravljene storitve STA za potrebe vladne administracije. Za to se je Ukom lani odločil po tistem, ko od STA ni dobil vseh zahtevanih podatkov in dokumentacije. Na STA so mu jo namreč odrekli, saj so ocenili, da je z nekaterimi posegel v uredniško avtonomijo, do nekaterih pa lahko po zakonu o gospodarskih družbah dostopa le vlada kot edina družbenica.

Po tistem, ko je sedmi protikoronski zakon naložil plačilo zapadlih obveznosti in določil financiranje STA iz državnega proračuna v primeru, da pogodba med STA in Ukomom ne bo sklenjena, pa se je Ukom obrnil na Evropsko komisijo po mnenje, ali je takšno financiranje STA skladno s pravili EU o konkurenci, zlasti s pravili o podeljevanju državnih pomoči.

Evropski komisarki za konkurenco ter za vrednote in preglednost sta na to sporočili, da so slovenske oblasti same pristojne za preverjanje pravil in izvrševanje državne pomoči STA brez odobritve Evropske komisije, kar počnejo že skoraj deset let.

Po tem mnenju je vlada 14. januarja začasno odobrila izplačilo STA v okviru določb sedmega protikoronskega zakona.