Vlada oz. minister Klemen Boštjančič je vodil postopek nakupa nove nepremičnine, in sicer za poslovne prostore na Parmovi 53, kjer bo domoval Urad za preprečevanje pranja denarja. Analiza portala Preiskovalno.si je pokazala, da je cena na meter kvadratni še dražja kot tista za nakup sodne stavbe na Litijski, za katero se je izkazalo, da jo je država preplačala.

Za 742 m2 poslovnih prostorov v šestem nadstropju Lesnine na Parmovi 53 je država odštela 1.320.000 evrov, kar je 1.777 evrov za kvadratni meter. Spomnimo: kvadratni meter na Litijski je znašal 1.200 evrov, zaradi te afere pa je morala odstopiti ministrica Dominika Švarc Pipan. Tudi v te prostore na Parmovi bo treba vložiti še precej denarja, skupno bo nakup po ocenah tako znašal 1.620.000 evrov oz. 2.180 evrov na kvadratni meter. 

Portal Preiskovalno.si še piše, da iz zapisnika ob ogledu izhaja, da so ugotovili zamakanje, v prostorih bodo menjali tlake, belili, ojačali stene, pregradili prostore, dograjevali, zamenjali bodo svetilke, vrata, uredili varnostno območje, namestili kamere, uporabili protivlomno folijo. Prostori naj bi bili nared v decembru, je pisalo v dokumentu s sredine leta. Na UPPD so novinarski kolegi vprašali, ali so se že preselili, odgovorili so, da se bodo, ko bodo prostori pripravljeni. "Očitno se je obnova zavlekla," ugotavlja omenjeni portal.

Nakup je uradno vodilo Ministrstvo za javno upravo (MJU), vendar pa je iz dokumenta DIIP (Dokument identifikacije investicijskega projekta), ki ga je pridobil portal Preiskovalno.si, razvidno, da so imeli glavno besedo na Ministrstvu za finance in na vladi, Ministrstvo za javno upravo pa je le na papirju vodilo postopke in delalo zapiske. O vsem so odločali pri ministru Klemnu Boštjančiču, pod katerega spada Urad za preprečevanje pranja denarja.

Skoraj nenavadno je, da so se pri zadnjem informativnem zbiranju ponudb na Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za finance zadovoljili z eno samo ponudbo, že ZJN-3 pri javnih naročilih pravi, da je z namenom zagotavljanja gospodarne rabe javnih sredstev primerno pridobiti več ponudb, ugotavljajo pri portalu Preiskovalno.si. Edino ponudbo je poslalo podjetje CF Confidas, d. o. o., direktorji katerega so Anton Ficko, Alexander Samonig in Geymayer Christoph. Lastnikov podjetja je več, med drugim ima največi delež podjetje NOVA TRI-M d.o.o., večinski lastnik katerega je prav Anton Ficko. Na vprašanje, ali se Boštjančič z lastniki podjetja pozna, na ministrstvu niso odgovorili, vprašanje so preprosto "spregledali". Naj dodamo, da se podjetje, ki je prodajalo nepremičnino, ukvarja z davčnim svetovanjem, Klemen Boštjančič pa je finančni minister. Morda naključje, morda ne. 

A ne le število ponudb, pri zadnjem Boštjančičevem poslu – spomnimo, lani decembra se je ministrstvu za finance mudilo s prerazporeditvijo sredstev za nakup sporne sodne stavbe na Litijski, ki zdaj sameva. Ceno je tedaj plačala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan – je sporna tudi energetska izkaznica stavbe. Ta je bila narejena na novo (delno) z očitno prirejenimi podatki, so ugotovili novinarji omenjenega portala, potem ko so opazili, da je ta stavba že imela izdelano veljavno energetsko izkaznico, seveda pa je ta izkazovala precej slabšo energetsko učinkovitost (prirejeno izkaznico si lahko ogledate tukaj). 

In prav slaba energetska učinkovitost stavbe iz leta 1979, ki do danes še ni bila adaptirana, bi lahko bila ključni razlog, da do nakupa ne bi prišlo. Omenjeni portal namreč ugotavlja, da zaradi slabe energetske učinkovitosti prodaja verjetno ne bi bila izpeljana, saj uredba o energetski učinkovitosti stavb v javnem sektorju predpisuje, kakšne morajo biti meritve. Prodajalec pa je k nakupu priložil novo, delno energetsko izkaznico samo za prostore, ki jih prodaja, čeprav je to povsem v nasprotju s predpisi, še ugotavlja Preiskovalno.si.

V Pravilniku o metodologiji izdelave in izdaje energetskih izkaznic stavb v 4. členu namreč piše, da "energetske izkaznice za posamezni del stavbe ni mogoče izdati, če je že izdana energetska izkaznica za celotno stavbo." 

V primeru Litijske je ministrica Andreja Katič (SD) govorila, da bo pogodba za nakup razveljavljena, če se izkaže, da energetska izkaznica za Litijsko ni prava oz. je prirejena. Kako pa bo tokrat, ko se je izkazalo, da energetska izkaznica ni veljavna oz. je prirejena?

Zahteva za popravek

Po objavi članka smo 17. decembra prejeli zahtevek za popravek s strani ministrstva za javno upravo. Popravek se sicer nanaša na originalni članek portala preiskovalno.si, popravke ministrstva pa v želji po čim boljši informiranosti javnosti spodaj objavljamo v celoti. 

1.    Naslov in vsebina prispevka »Razkrivamo nov vladni nakup: cena 1 m² višja kot pri Litijski, energetska izkaznica neveljavna« primerja različni vsebini. 
Objekta se nahajata v popolnoma neprimerljivih stanjih. Objekt na Litijski 51 zahteva poseg odstranitve vseh delov objekta do armirano betonske konstrukcije. Objekt na Parmovi ulici omogoča takojšnjo vselitev. Zelo nenavadno bi bilo, če bi bila cena objekta na Parmovi ulici enaka ali nižja od cene objekta na Litijski. 

2.    Sklop objavljenega besedila in podnaslov »Prvo dejstvo – Kupovali so pri ministru Klemnu Boštjančiču« sta neresnična.
Vsi postopki in posledično dokumenti so bili izdelani na Ministrstvu za javno upravo, zato so tudi podpisani s strani Ministrstva za javno upravo. 

3.    V sklopu besedila »Drugo dejstvo – Samo ena ponudba« niso zajeta izjemno pomembna dejstva ter informacije glede uporabe ZJN-3, zato je prikaz nasprotnih dejstev in informacij ključen.
a)    ZJN-3 ne ureja pridobivanja in najemanja nepremičnin (27. člen ZJN-3) – naveden je napačen zakon.
b)    Citirano besedilo ni iz ZJN-3, pač pa iz spletnega portala e-JN in se nahaja pri odgovoru na vprašanje »Ali mora naročnik za evidenčna naročila predhodno pridobiti najmanj tri ponudbe?«. Torej pri vprašanju, ki se nanaša na postopek evidenčnih naročilih, ki ga ZJN-3 ne ureja. 
c)    V tem segmentu niso navedene informacije, da je bil to že drugi poziv za pridobitev nepremičnine. 
d)    Oba poziva za pridobitev nepremičnine sta bila javno objavljena. 

4.    V sklopu besedila z naslovom »Tretje dejstvo – Cena višja kot pri Litijski, zaradi afere je morala odstopiti ministrica SD« gre za neustrezno in zavajajočo primerjavo.
Ponavljamo, da je primerjava cen objekta na Litijski 51 v Ljubljani in objekta na Parmovi 53 v Ljubljani, ni mogoča, ker gre za dva neprimerljiva objekta. Objekt na Parmovi 53 v Ljubljani je namreč v svoji polni funkcionalnosti, temu seveda pri objektu na Litijski 51 v Ljubljani ni tako. 
Omogočamo vam vpogled v cenitev objekta, ki vsebuje cene nepremičnin v istem objektu v letu 2023.

5.    Sklop besedila z naslovom »Četrto dejstvo – Prodajalec kljub energetski izkaznici priložil dodatno – neveljavno!« ne zajema pojasnila, ki smo ga posredovali, saj ima objekt veljavno energetsko izkaznico.
Objekt ima veljavno energetsko izkaznico. 

Objekt je bil kupljen na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki v tretjem odstavku 43. člena določa, da se za delovanje organov državne uprave lahko z nakupom pridobivajo le stavbe, ki izpolnjujejo vsaj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, kot jih določa predpis, ki ureja upravljanje z energijo v javnem sektorju, kadar so kumulativno izpolnjeni vsi z zakonom navedeni pogoji, to je, da je pridobivanje v skladu s stroškovno učinkovitostjo, ekonomsko izvedljivostjo, širšo trajnostjo, tehnično ustreznostjo in zadostno konkurenco. Ker v konkretnem primeru vsi pogoji za zahtevo niso bili izpolnjeni, je bilo Ministrstvo za javno upravo upravičeno z nakupom pridobiti v last tudi predmetni del stavbe. 

6.    Sklop besedila in zapis z naslovom »Peto dejstvo – Nakup, s katerim bo UPPD dobil 100 kvadratnih metrov več za ceno 1,3 mil. evrov!«, je zavajajoč in nepopoln.
Zapis je napačen, UPPD z nakupom pridobi 742,8 m² prostorov. Ne drži, da jih dobi 100 več, ker ne ostaja na prejšnjem naslovu. Dejstvo je, da bo izpraznjene prostore zasedlo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki tako pridobi 600 m² več poslovnih površin. 

Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč že 3. 12. 2021 na takratnega ministra za javno upravo, takratnega ministra za pravosodje in takratnega ministra za finance poslalo dopis, iz katerega izhaja nevzdržna prostorska problematika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki jo je nujno potrebno rešiti. Dopis je bil v vednost poslan tudi takratnemu predsedniku Republike Slovenije, takratnemu predsedniku Vlade Republike Slovenije, takratnemu predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije in takratni vodji Državnega odvetništva Republike Slovenije. Dopis je bil v okviru dokumentacije posredovan tudi mediju.

dezurni@styria-media.si