V odstopni izjavi je zapisal, da "obstaja veliko pogledov različnih 'poznavalcev zdravstva', ki v imenu javnega zdravja zavirajo kakršnokoli učinkovito spremembo". Prepričan je, da je v interesu "teh poznavalcev zdravstva", da se v zdravstvenem sistemu nič ne spremeni, razlike znotraj vladne koalicije pa prevelike. "Pri usklajevanju sta bili SD in DL diametralno nasprotni. Zakonov ni mogoče sprejeti," je poudaril na novinarski konferenci.

Koncesionarji bi bili učinkovitejši

Naštel je več konfliktov, med katerimi so tudi nesoglasja glede vprašanja koncesionarjev. Prepričan je, da si zaslužijo svoje mesto v slovenskem zdravstvu, saj so praviloma učinkovitejši, bolniki z njimi pa zadovoljni, a o tem po njegovih besedah v koaliciji  "ni mogoče najti skupnega jezika". "Sem zagovornik javnega zdravstva, vendar menim, da je bitka mnogih politikov znotraj stranke SD, večine sindikatov pa številnih civilnih gibanj, ki bi želeli koncesionarje z zakonom onemogočiti, prešla vse razumne meje," je zapisal.

"Zdravnikov je premalo"

V zvezi z obvladovanjem stroškov v zdravstvu je izpostavil sprejemanje interventnega zakona. Kot je pojasnil, mu ni uspelo zagotoviti dodatnih sredstev za že tako podhranjeno področje. "Vlade nisem uspel prepričati, da je nadaljnje omejevanje števila zaposlenih (predvsem zdravnikov) v zdravstvu dolgoročno škodljivo in jih ne gre metati v isti koš z ostalimi področji, kjer po številu zaposlenih presegamo evropsko povprečje," je zapisal.

KPK: Prvi, ki je javno prizanl korupcijo

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ne komentira odstopa Tomaža Gantarja. Ob tem pa poudarjajo, da ne sme biti spregledano, da gre za prvega ministra za zdravje, ki je javno priznal korupcijo v zdravstvu. Ta je, kot navajajo v komisiji, sistemska in strukturna.

Poleg javnih naročil je izvor te korupcije v shizofreni ureditvi slovenskega zdravstvenega sistema glede prepletanja javnega in zasebnega, so zapisali v komisiji.

Komisija je sicer na osnovi prijave, prejete marca letos, začela z obsežnim postopkom identifikacije konkretnih in sistemskih korupcijskih tveganj ter ravnanj v zdravstvenem sistemu. Postopek se ne nanaša zgolj na čakalne vrste, pač pa tudi na širšo problematiko prepletanja javnega in zasebnega v slovenskem zdravstvu ter s tem povezanimi očitki strukturne korupcije. Šlo n aj bi za enega obsežnejših in zahtevnejših postopkov v letošnjem letu. Je v zaključni fazi, ugotovitve pa naj bi bile znane v prvi polovici decembra.

Brez dveh ministrov