Vlada namerava spremeniti zakon o javnih zbiranjih, pri čemer se osredotoča predvsem na neprijavljene shode. Po eni strani povečuje pristojnosti policije, po drugi pa viša kazni za domnevne organizatorje takšnih shodov. Vstajniki so ogorčeni.

Policija se uči iz vstaj

"Vlada pa zdaj res prestopa skrajno mejo tolerance," so prepričani v gibanju Vseslovenska ljudska vstaja. "Namerno omejujejo svobodo zbiranja z nerazumnimi in nelogičnimi zahtevami ter grožnjo po enormnih kaznih. Ta oblast hoče na vsak način zatreti glas ljudstva na ulicah," pravijo vstajniki na profilu Kričač na Facebooku. "Več kot očitno je, da se bojijo jesenskega besa državljanov," še trdijo.

Da vlada spremembe pripravlja zaradi vstajniškega gibanja, je mogoče sklepati iz njenega gradiva, ki je priložen predlogu zakona. V oceni stanja namreč ugotavlja, da je bilo med 12. novembrom lani, ko se je v Mariboru zgodil prvi večji protest zaradi radarjev, do 13. februarja letos (spomnimo, 8. februarja se je na ulicah Ljubljane odvila najštevilčnejša vstaja) v Sloveniji 133 javnih shodov. Od tega jih je bilo neprijavljenih 108 (večina vstajniških protestov), pri 129 pa domnevni organizatorji niso zagotovili rediteljske službe.    

"Ker mora policija v takih primerih izvajati tudi ukrepe, ki jih sicer izvaja organizator prek rediteljske službe, se z dopolnitvami določb zakona o javnih zbiranjih policiji omogoča, da poleg ukrepov in pooblastil, ki jih ima policija, izvaja tudi ukrepe, ki jih sicer zakon nalaga rediteljem," pravi vlada.

Določali bodo, kaj vse je nevarni promet 

Ukrepi naj bi obsegali predvsem zagotavljanje reda na prireditvenem prostoru ter preprečevanje vnosa in uporabe nevarnih predmetov in snovi. Vstajniki opozarjajo, da je policija že v preteklosti pred vstajami pogosto ustavljala "v črno oblečene mlade ljudi, jih legitimirala in jim preiskovala nahrbtnike".

Da bi policija lahko "zagotavljala varnost udeležencev na shodu, preprečevala ogrožanje javnega reda ter varnost premoženja", želi vlada dopolniti definicijo nevarnih predmetov, ki se ne smejo prinašati na proteste. Poleg orožja (spomnimo, kot nevaren predmet je bil med vstajo definiran tudi rekvizit vil v spomin na kmečki punt, kar je protestniku, ki ga je prinesel na vstajo, prineslo aretacijo) bo prepovedan tudi vnos nevarnih snovi in predmetov, ki so na protestu uporabljeni "v nasprotju s splošnim namenom njihove uporabe". 

Če prostor shoda ne bo določen, bo lahko policija poostren nadzor izvajala bistveno širše. Vlada bi rada tudi določila vrsto prireditev, na katerih mora organizator zagotoviti zdravstveno pomoč. Zakon bodo uskladili tudi z zakonom o prekrških, iz česar je po mnenju vstajnikov mogoče sklepati, da bodo o določenih prekrških lahko odločali po hitrem postopku.

Polnjenje proračuna z nasprotniki sistema

Vlada se v zakonu sicer ukvarja predvsem z dvigom zagroženih denarnih glob, še posebno za pravne osebe. Če bo policija ugotovila, da je pravna oseba pripravila prireditev z namenom, da se tam izvršijo z zakonom prepovedana dejanja, če ne zagotovi ustreznega vzdrževanja reda ali izvede prepovedano prireditev, bo kaznovana z globo od 4.000 do 21 tisoč evrov. Vstajniki opozarjajo, da je do zdaj globa znašala med 700 in 4.000 evri.

"Namen je jasen, oblast želi omogočiti, da bo policija lahko nadaljevala z arbitrarnim določanjem organizatorjev, denimo različnih društev, ki jim enormno povečujejo globe," opozarja Mitja Svete iz Iniciative za demokratični socializem. "Globe bodo tako visoke, da si nihče več ne bo upal izpostavljati," še meni.

Svete opozarja, da ni naključje, da se represija povečuje pod levo vlado. "Ironija je, da vse želje, ki si jih desna vlada ni upala uresničiti, zdaj izvaja leva vlada, s čimer kaže svojo pravo usmeritev." Prepričan je, da je namen spremembe zakona, da se "z represijo zatre nestrankarsko oziroma samoorganizirano izražanje javnega mnenja, cel predlog pa kaže strah pred novimi protesti," še zaključuje Svete.