Vodstvo Računskega sodišča s prvopodpisano predsednico Jano Ahčin so predsedniku vlade in predsednici državnega zbora poslali javno protestno pismo. "Svoj neodvisni položaj ima računsko sodišče zapisano v ustavi in drugih zakonih. Takšnih pritiskov in dejanj še nismo bili deležni, zato smo se odločili, da napišemo to protestno pismo in ga naslovimo na predsednika vlade Roberta Goloba in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič," je na današnji novinarski konferenci dejala Ahčin. "Pritiski so se začeli septembra letos.

"Prvi je bil poseg v naše plače. Moram reči, da so bila pri usklajevanju funkcionarskih plač vsa pisanja računskega sodišča spregledana. V zakonu imamo zapisano, kakšne so naše plače v odnosu do ostalih državnih organov. Mi smo pisali državnemu zboru in predsedniku vlade glede plač funkcionarjev, ko se je to usklajevalo, a nismo dobili odgovora. Takrat še nismo šli v javnost," razlaga Ahčin.

Že usklajena sredstva zmanjšali za skoraj štiri milijone

Na Računskem sodišču so prepričani, da sta tako vlada kot državni zbor oziroma koalicija nedopustno posegla v njegovo neodvisnost. Vladi in državnemu zboru očitajo podvrednotenje funkcij na računskem sodišču in neusklajenimi razmerji med njimi ter nezagotovitev materialnih pogojev za delo, kar krni ugled računskega sodišča kot neodvisnega državnega organa in slabi položaj institucije.

Ob sprejetju proračunskih dokumentov prejšnji teden so že usklajeno višino sredstev za delovanje računskega sodišča z amandmaji koalicije namreč znižali za več kot 3,8 milijona evrov in udarili tudi po plačah zaposlenih. V protestni izjavi so zapisali, da nasprotovanje v pismu, ki so ga na vlado in v parlament poslali 10. oktobra, ni bilo upoštevano. "S takim posegom v priznan status oziroma družben in ustavni položaj računskega sodišča je računsko sodišče, zaradi nižjega vrednotenja funkcij postalo neprimerljivo z institucijami, s katerimi je po Ustavi Republike Slovenije enakovredno," piše v protestni izjavi. Podrobnosti protestnega pisma bo 13h  predstavila predsednica računskega sodišča Jana Ahčin.

Na Računskem sodišču tako opozarjajo, da so eno ključnih institucij v državi, ki bedi nad porabo javnih sredstev, razvrednotili ob sprejetju plačne reforme, ko je računsko sodišče zaradi nižjega vrednotenja funkcij postalo neprimerljivo z institucijami, ki jim je po ustavi enakovredno, so sporočili z računskega sodišča. 

Kritični do dela vlade

Računsko sodišče je v zadnjih mesecih izdalo več revizijskih poročil, ki kažejo na nepravilnosti pri delu vlade. V primeru nakupa nepremičnine na Litijski za potrebe sodišč je ugotovilo, da je bilo 6,5 milijona evrov od skupaj skoraj 7,7 milijona evrov, kolikor jih je vlada zagotovila za nakup stavbe, zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage. 

Pri nakupu 13.000 prenosnih računalnikov za 6,5 milijona evrov je računsko sodišče ocenilo, da ministrstvo za digitalno preobrazbo ni ravnalo skladno z načeloma učinkovitosti in gospodarnosti.

Glede nagrade Svetlani Makarovič pa je ugotovilo, da je izplačilo nagrade v znesku 8346 evrov v nasprotju z zakonom o javnih financah, ki določa, da je pri pripravi in izvrševanju proračuna treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti.

"Upamo, da ne gre za vladni revanšizem!"

"Močno upam, da naša vlada ne deluje tako, da bi zaradi ugotovitev računskega sodišča to potem napadala prek finančne neodvisnosti. Nenazadnje, računsko sodišče je vrhovni državni revizor te države, vseh javnih financ," je na novinarski konferenci dejala Ahčinova. "Mogoče pa ostaja nekaj grenkega priokusa in se vseeno poraja pomislek, ali ne gre pri tako postavljenem proračunu za vladni revanšizem. Kljub vsemu upamo, da ne," je dejala Ahčinova. 

dezurni@styria-media.si