V državnem zboru so danes poslanci sprejeli paket treh zakonov, s katerimi se vlada postavlja po robu problemu plačilne nediscipline v gospodarstvu. Z njimi se med drugim uzakonja najdaljši dopustni rok za plačevanje računov ter preprečuje uveljavljanje odbitka davka na dodano vrednost (DDV), če pred tem račun ni bil plačan. Ureja se tudi plačevanje izvajalcev javnih naročil.
Za plačilo 60 oziroma 120 dni
Najdaljše dovoljene plačilne roke določa zakon o preprečevanju zamud pri plačilih. Plačilni roki med gospodarskimi subjekti ne bodo smeli biti daljši od 60 dni, le izjemoma se bodo lahko podaljšali na največ 120 dni, če se bosta o tem pisno dogovorili pogodbeni stranki in ne bo šlo za očitno nepravičen pogodbeni dogovor. Javni organi morajo svoje obveznosti poravnavati v 30 dneh.
"Vlada želi z določitvijo najdaljšega dopustnega roka za plačilo preprečiti plačilne roke, ki bi omogočali kreditiranje dolžnikov na račun upnikov in tako ogrožali normalno vsakodnevno poslovanje upnikov," je dopoldne ob obravnavi zakona pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.
Večstranski pobot
Hkrati se uvaja obvezna prva prijava v večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Denarno obveznost bo moral v sistem večstranskih pobotov prijaviti dolžnik. Letos in prihodnje leto bo pobote izvajala Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), potem pa bo vlada upravljavca večstranskega pobota izbrala na javnem razpisu in mu podelila koncesijo.
"Črna lista neplačnikov"
Novost je tudi uvedba registra protestiranih menic zaradi neplačila. Vodil ga bo Ajpes in bo centraliziran, javen ter brezplačno dostopen. Po besedah Vraničarjeve bo to neke vrste črna lista neplačnikov.
Novela zakona o DDV določa, da mora zavezanec za DDV, ki je že uveljavil odbitek davka, čeprav računa še ni plačal, povečati svojo davčno obveznost v višini prej uveljavljenega odbitka. Če odbitka še ni uveljavil, pa ga ne bo smel uveljaviti. Ko bo račun dobavitelju plačal, bo lahko odbitek DDV uveljavil naknadno v davčnem obdobju, v katerem je račun plačal.
"Vlada želi s tem davčne zavezance zlasti spodbuditi, da aktivno delujejo za poplačilo svojih dolgov, bodisi s plačevanjem v okviru pogodbeno dogovorjenih rokov bodisi s sodelovanjem v prijavi denarnih obveznosti v sistem obveznega večstranskega pobota," je komentirala Vraničarjeva.
Strožje tudi pri javnem naročanju
S ciljem povečanja plačilne discipline je DZ sprejel še novelo zakona o javnem naročanju. Ta spreminja definicijo podizvajalca, s čimer naj bi se izognili izigravanju veljavne ureditve, po kateri je naročnik dolžan plačevati podizvajalce neposredno. Izvajalčeva hčerinska oziroma kapitalsko povezana družba po novem ne bo več veljala za podizvajalca, temveč se bo za podizvajalca štel naslednji podizvajalec.
Novela zakona o javnem naročanju poleg tega navaja dodatne razloge za odstop od pogodbe in določa, da mora naročnik pri vseh naročilih preveriti, ali ima ponudnik plačane vse prispevke in dajatve za socialno varnost. Če prispevki niso plačani, mora ponudbo izločiti.
Prav tako bo moral izločiti ponudbo tistega ponudnika, ki je v stečajnem postopku, ali pa je imel kateri od njegovih članov vodenja dve leti pred oddajo naročila več kot četrtinski delež v podjetju, nad katerim je bil začet postopek stečaja, prisilne poravnave oziroma prisilnega prenehanja.