Vlada je pri omejevanju zadolževanja države sprva ciljala na 45 odstotkov BDP in prehodne določbe. To bi po besedah finančnega ministra Franceta Križaniča omogočalo prehod iz obdobja, ko je približno sedem odstotkov BDP naloženega v bankah za spodbujanje kreditne aktivnosti in s temi sredstvi država nastopa kot spodbujevalec kreditne aktivnosti.

"Dokler se ta del ne umakne, si puščamo več prostora in to so trije dodatni odstotki. Smo se pa izognili prehodnim določbam, s katerimi bi ta delež zvišali," je odločitev za omejevanje zadolževanja države na 45 odstotkov BDP pojasnil Križanič.

Hkrati s predlagano novelo zakona o javnih financah skupen znesek poroštev, ki ga država daje enotam zunaj sektorja država, ne sme preseči 20 odstotkov BDP, pri čemer se ne štejejo poroštva, dana z začasnim mehanizmom za stabilnost evra (EFSF) in evropskimi stabilnostnimi mehanizmi.

V zakon se vnaša tudi petletno srednjeročno načrtovanje, uvedeno z novimi standardi fiskalnega načrtovanja EU. "V petletnem javnofinančnem okviru bomo opredelili zgornjo mejo odhodkov, tako imenovano fiskalno pravilo, ki ga zdaj zakonsko opredeljujemo, ni pa fiksirano v samem zakonu, ampak ga mora določiti DZ ob sprejemu srednjeročnega načrta," je pojasnil Križanič.