Dokument je javno dostopen tukaj, obsega pa kar šest strani in je pripravljen tako kot vsi dokumenti, ki pridejo na vlado, z ocenjenimi učinki na proračun, usklajenostjo z evropsko zakonodajo in podobno. Ko ga bo sprejela, bo vlada odločila, da se s cenika restavracije v prostorih generalštaba izbrišeta velika in mala solata in se doda solata iz solatnega bara. 

"Na cenik redne ponudbe Restavracije Triglav se doda nov prodajni artikel: 'solata iz solatnega bara', posledično pa se iz cenika brišeta prodajna artikla: 'mala in velika solata'. Na cenik redne ponudbe Kava bar Triglav in Kava bar v prostorih Generalštaba Slovenske vojske se doda šest novih prodajnih artiklov ter se uskladi poimenovanje prodajnega artikla z istovrstnim  prodajnim artiklom v ostalih gostinskih obratih," piše v povzetku dokumenta.

Za ta minorno spremembo se je zavrtelo celotno kolesje, ki je potrebno, da dokument pride v vladno proceduro, pod predlog, da naj se spremeni cenik prehrane in pijač na Ministrstvu za obrambo v Restavracijah Triglav, Kava baru Triglav in Kava baru v prostorih Generalštaba Slovenske vojske, pa je podpisan minister Borut Sajovic. 

Z vprašanji, zakaj se mora s takšnimi stvarmi ukvarjati vlada in zakaj takšnih dokumentov ne more potrditi, denimo državni sekretar na ministrstvu ali minister, smo se obrnili na Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (Ukom).

"Uvodoma pojasnjujemo, da dejavnost Restavracije Triglav, Kava bara Triglav in Kava bara v prostorih Generalštaba Slovenske vojske izvaja Ministrstvo za obrambo, kar pomeni, da gre za izvajanje gospodarske dejavnosti, ki jo izvaja neposredni uporabnik državnega proračuna," so začeli v pojasnilu. "Ministrstvo kot organ državne uprave načeloma ne sme izvajati gospodarske dejavnosti, saj to ni v skladu z njegovim osnovnim poslanstvom in pravnim statusom. Ne glede na navedeno pa veljavni predpisi omogočajo, da lahko tudi ministrstvo izvaja določene aktivnosti, ki jih je mogoče šteti za gospodarske, vendar le pod pogoji, ki so določeni v veljavnih predpisih. Pri ministrstvih se izvajanje gospodarske dejavnosti lahko opravlja v obliki 'lastne dejavnosti'," so za Žurnal24 pojasnili na Ukomu.

Foto: Profimedia Solata

Dodali so, da je lastna dejavnost opredeljena kot tržna dejavnost neposrednega uporabnika, ki zajema prodajo blaga in storitev, ki niso opredeljene kot dejavnosti oziroma naloge iz pristojnosti neposrednega uporabnika, določene z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi. 

Minister ne bi bil zadostna garancija za konkurenčnost

"Ker ministrstva niso namenjena izvajanju gospodarske dejavnosti, je posledično tudi izvajanje lastne dejavnosti močno regulirano, saj izvajanje te dejavnosti lahko vpliva na konkurenčnost. Da bi se temu izognili, mora država zagotavljati preglednost, spoštovati pravila EU in nacionalne predpise o konkurenci ter zagotoviti ločitev javnih nalog od gospodarskih dejavnosti. To pomeni, da mora biti lastna dejavnost regulirana tako, da omogoča pošteno konkurenco in ne ovira zasebnega sektorja," so še pojasnili na Ukomu in dodali, da zaradi vsega naštetega ne razmišljajo o tem, da bi te stvari potrjeval kar minister (oz. državni sekretar) sam in ne vlada. 

Zato smo Ukom povprašali še o tem, kdo oz. kaj določa, da mora o takih stvareh odločati vlada in da tega ne more storiti minister ali pa npr. vodja direktorata? "V skladu s 116. členom Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije cenik za opravljanje lastne dejavnosti sprejme predstojnik predlagatelja finančnih načrtov ob predhodnem soglasju vlade," so nam odgovorili na Ukomu.  

Pojasnili so še, da državni organi praviloma razpolagajo z ugodnostmi, kot so brezplačna uporaba javnih sredstev (npr. nepremičnin, infrastrukture), dostop do javnih proračunskih sredstev ali izvzetje iz davčnih ali drugih obveznosti, ki veljajo za zasebne subjekte. Te ugodnosti bi lahko omogočile državnemu organu, da bi ponujal storitve ali proizvode pod tržno ceno, kar lahko izrine zasebne konkurente, so dodali na Ukomu. 

Do deset takšnih odločitev na leto

Dodali so, da takšnih primerov, povezanih s prehrano, na letni ravni ni pretirano veliko, in sicer do deset na leto. "Odvisno tudi od gibanja indeksa cen življenjskih potrebščin," so še zaključili.

Kot zanimivost naj dodamo, da je iz omenjenega dokumenta razvidno, da imajo zaposleni na ministrstvu z obrambo v Restavraciji Triglav dostop do zelo ugodnih cen solate, saj je po novem za 1 kg solate iz solatnega bara treba plačati 7,8 evra oz. sorazmerni delež (npr. za 150 g solate 1,17 evra). Iz dokumenta je razvidno, da so v ponudbo med drugim dodali še belo kavo s prodajno ceno 1,4 evra ter različne vrste brezkofeinskih kav s prodajno ceno 0,7 evra do 1,4 evra. 

Foto: Profimedia kavarna, plačevanje, bančna kartica

Res je, v Ljubljani je kavo za takšen denar skorajda nemogoče dobiti, cene so po naših informacijah višje tudi v parlamentu.

dezurni@styria-media.si