Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije Bojan Kumer je po četrtkovi seji vlade sporočil dobro novico. Prvič po več kot letu dni je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) zaznal deflacijo. "SURS je objavil podatke o letni inflaciji, ki je novembra v primerjavi z oktobrom s 6,9 odstotka nazadovala, torej padla na kar 4,9 odstotka. Gre torej za dvoodstotni padec letne inflacije. Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin znižale za en odstotek, predvsem gre razloge iskati v nižjih cenah elektrike, razlog je tudi oprostitev plačila prispevka za obnovljive vire energije. Cenejša kot pred enim letom so tudi trda goriva in to za kar 26,4 odstotka, inflacijo pa so za 0,4 odstotne točke ublažila tudi prej omenjena trda goriva," je na novinarski konferenci pojasnil Kumer. 

Letna inflacija je novembra z oktobrskih 6,9 odstotka padla na 4,9 odstotka, kar je najmanj v dveh letih, je objavil statistični urad.

"Smo na pravi poti, naši ukrepi za ljudi in gospodarstvo so pravi," je dodal. Dotaknil se je tudi pomembne novosti, ki jo je danes potrdila vlada, in sicer gre za akcijski načrt za reševanje energetske revščine, in sicer za obdobje treh let. "Ta načrt določa cilje, ukrepe in tudi finančna sredstva za zmanjševanje energetske revščine v letih 2024–2026, v ta namen bo namenjenih skoraj 34 milijonov evrov," je dodal.

"Dolgoročni cilj načrta pa je zmanjšati energetsko revščino do leta 2030, in sicer za več kot 50 odstotkov. Ta načrt pomeni velik napredek pri reševanju energetske revščine v Sloveniji in te ukrepe želimo čim prej izvesti," je dejal minister Kumer. V akcijskem načrtu so opredeljeni trije krovni cilji do leta 2030, je še razložil. 

Krovni in najpomembnejši cilj je zmanjševanje deleža energetsko revnih gospodinjstev na raven 3,8 oz. 4,6 odstotka, kar da je skoraj prepolovitev energetske revščine v Sloveniji. Drugi cilj je izvedba naložb na področju učinkovite rabe energije in pa večjo porabo obnovljivih virov energije v najmanj 8000 energetsko revnih gospodinjstvih. Tretji cilj predvideva ciljni kumulativni prihranek energije v energetsko revnih gospodinjstvih v obdobju 2021–2030, in sicer si na ministrstvu obetajo prihranke v višini kar 573 gigavatnih ur. 

Foto: Profimedia peč na pelete

"Ukrepi so zastavljeni predvsem dolgoročno, poudarek pa dajemo na kratkoročno izvedbo v naslednjih treh letih. To pomeni več naložb za vgradnjo novih kurilnih naprav na lesno biomaso, naložbe v skupne ukrepe pri energetski prenovi večstanovanjskih stavb, naložbe za vklučevanje energetsko revnih gospodinjstev v energetske skupnosti in takšne podobne, tudi kombinirane ukrepe," je še pojasnil minister.

Dodal je, da so nekateri ukrepi namenjeni tudi k manjši porabi energije. "Energija, ki se ne porablja, je najcenejša oz. pri tem stroškov ni," je še strnil.

Po podatkih ministrstva je za izvajanje ukrepov akcijskega načrta v naslednjih treh letih namenjeno natančno 38,8 milijona evrov, od tega 27,8 milijona evrov za investicijske ukrepe učinkovite rabe energije, za večjo uporabo energije obnovljivih virov energije pet milijonov evrov ter za vključitev energetsko revnih v energetske skupnosti 1,8 milijona evra in za delovanje projektne pisarne z  regionalnimi svetovalnimi točkami ter neformalno mrežo za informiranje in ozaveščanje preostanek tega zneska. Do konca 2026 sta glavna vira financiranja dva, in sicer sklad za podnebne spremembe in pa evropski sklad za regionalni razvoj.

"Glavni izvajalec ukrepov za zmanjševanje energetske revščine je Eko sklad. Nov javni poziv, in sicer subvencioniranje naložb energetsko revnih gospodinjstev, je prvi takšen večji ukrep, in sicer v višini 5,5 milijona evrov. Ta razpis bo objavljen že jutri," je pojasnil minister.

"Ko govorimo o energetski revščini: ključen ukrep, ki ga vidimo, je stoodstotna subvencija za energetsko revna gospodinjstva, ki bodo rezultirala v nižjih računih za ogrevanje, za električno energijo oz. za kakršen koli drug način ogrevanja, s tem seveda to pomeni takoj nižje stroške, višina prihrankov bo seveda zelo odvisna od gospodinjstva do gospodinjstva, namreč zelo je pomembno, ali nadomeščamo trda goriva ali nadomeščamo npr. zemeljski plin s toplotno črpalko. Ampak za prihranke kumulativno gledano računamo, da bi bilo teh prihrankov na slovenskem nivoju 573 gigavatnih ur, to pomeni, skoraj 1 odstotek celotne bruto porabe v Sloveniji," je zaključil minister.

dezurni@styria-media.si