"Mogoče bo uporabiti sredstva, ki so že v bankah, torej zadolževanje, ki je bilo v preteklih letih že narejeno. To ne bo pomenilo novega zadolževanja države," je zatrdil minister.

Izdajo omenjenih obveznic bo omogočal predlog novele zakona o bančništvu, ki ga je danes sprejela vlada.

Ključna novost zakonske novele je odprava meje za vpis oziroma oblikovanje tako imenovanega pogojnega kapitala, je pojasnil minister.

Nova Ljubljanska banka (NLB) bo tako lahko pravočasno izpeljala dokapitalizacijo, o kateri bodo delničarji odločali 27. junija.

Prehodna rešitev

Največja slovenska banka se mora namreč skladno z zahtevami evropskega bančnega regulatorja EBA in Banke Slovenije dokapitalizirati najpozneje do 30. junija, in sicer za toliko, da bo dosegla vsaj devetodstotno kapitalsko ustreznost.

Skladno z rešitvami novele zakona o bančništvu banka izda tako imenovane pogojno zamenljive obveznice (Contingent Convertible Bond – Co Co obveznice), ki se pod določenimi pogoji – če denimo kapital banke pade pod sedem odstotkov ali če nastopi nek določen datum – konvertirajo v kapital banke.

Po Šušteršičevih besedah izdajo hibridnih instrumentov kot neko prehodno rešitev pri dokapitalizaciji bank dopušča tudi EBA. Prehodna rešitev v tem primeru velja do konca letošnjega leta.

O odkupu Co Co obveznic se je vlada po Šušteršičevih besedah pogovarjala tudi s solastnico NLB, belgijsko KBC. Več o teh pogovorih minister ni razkril. Na vprašanje, ali je med kupci Co Co obveznic lahko poleg obstoječih lastnikov še kdo, pa je dejal, da je to stvar dogovora.

EBRD je še v igri

Glede sodelovanja zasebnih investitorjev pri dokapitalizaciji NLB sicer nekaj dogovorov po Šušteršičevih besedah je. "Pričakujemo, da bodo v teku naslednjega tedna ali v teku dveh tednov te dogovore predstavili," je pojasnil.

Po besedah ministra pogovori z Evropsko banko za obnovo in razvoj še potekajo, a so jih zaradi nekaj odprtih vprašanj, ki jih do zdaj niso uspeli doreči, nekoliko upočasnili.