Vlada je med gradivi, ki jih bo obravnavala na iseji, objavila uredbo o oblikovanju cen goriv v skladu, s katero bi ministrstvo za gospodarstvo sprostilo vse cene goriv na avtocestah in hitrih cestah. Še naprej pa bi tako kot do zdaj regulirali cene goriv na črpalkah, ki niso postavljene ob glavnih prometnicah.

Uredba naj bi začela veljati že 9. novembra in bi obveljala vse do 30. junija prihodnje leto. Pri tem na gospodarskem ministrstvu, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, v obrazložitvi ukrepov navajajo, da v primeru, da bo regulacija povzročila večje povečanje marž, zakon o kontroli cen vladi še vedno omogoča ponoven sprejem ukrepa kontrole cen.

Minister Počivalšek je sicer že večkrat poudaril, da je zagovornik popolne liberalizacije in ta uredba naj bi bila le eden izmed korakov v to smer.

Prosti trg naj bi vsaj v teoriji konkurenco spodbudil v tekmovalnost, ki bi posledično pomenila nižje cene za potrošnike. A glede na dupol na slovenskem trgu - Petrol in OMW skupaj obvladujeta kar 87 odstotkov trga - bi lahko to v slovenskem primeru pomenilo tudi povišanje cen na škodo potrošnikov.  "Ko želi nekdo liberalizirati cene, je moje stališče enako zdaj kot je bilo takrat, ko sem še vodil urad: ključno vprašanje je, ali so tržni pritiski zadostni, da bi ceno držali pod nadzorom. V tem primeru, ko imamo izrazit duopol na trgu, najbrž niso," je za Žurnal24 ob začetku pogovorov o sprostitvi cen goriv povedal nekdanji šef urada za varstvo konkurence Jani Soršak.

Od 2,2 milijona do 3,3 milijona manj v žep države

Liberalizacija cen goriv na avtocestah bi sicer po izračunu ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za finance v primeru 50-odstotnega dviga marž v naslednjem letu pomenila za do 2,2 milijona evrov letno manj v državnem proračunu. V letu 2018 bi lahko bili ob 100-odstotnem dvigu marž prihodki državnega proračuna nižji za do 3,9 milijonov evrov. Od leta 2019 naprej pa bi bili prihodki lahko nižji za do največ 3,3 milijone evrov letno, če bi se marža dvignila za 100 odstotkov, kot bi bili v primeru, če ne bi prišlo do sprostitve cen naftnih derivatov na bencinskih servisih ob avtocestah.

"Analiza", ki je bila podlaga za odločanje in sta jo ministrstvi pripravljali en mesec sicer obsega štiri strani, od tega na prvih dveh le opisujejo obstoječe stanje. V kratkem izračunu pa nato navajajo izračun višine in strukture cen naftnih derivatov v Sloveniji v obdobju od 7. 6. do 20. 6. 2016 ter s predpostavkami, da bi slovenska liberalizacija potekala tako kot v Avstriji in na Hrvaškem.

Bodo morali distributerji goriv del zaslužka vrniti državi?

Načrtovani izpad prihodkov v proračun zaradi omenjene liberalizacije goriv so želeli na ministrstvu za finance pod vodstvom nekdanjega ministra Dušana Mramorja vsaj delno zakrpati z vračanjem dela prihodka od morebitnega povečanja marž.

"Res je, da je ministrstvo za finance ves čas zagovarjalo stališče, naj se del prihodka od morebitnega povečanja marž, ki bi ga zaradi liberalizacije cen v pogojih dokaj omejene konkurence na našem trgu naftnih derivatov dosegli distributerji, usmeri nazaj v javno koristen namen. Po informacijah, ki jih je ministrstvo za finance dobilo od gospodarskega ministrstva, so naše stališče upoštevali," so nam  pojasnili iz ministrstva za finance, kljub temu, da trenutna uredba omenjenega "vračila" ne omenja. 

Na pojasnila pristojnega gospodarskega ministrstva še čakamo, saj lahko omenjeno "vračilo" vlada uredi s posebnim zakonom ali novelo.