"Vlada je jasno povedala, tako premierka kot minister za finance, da Slovenija ne potrebuje nobene mednarodne pomoči, temu je pritrdil tudi guverner Banke Slovenije. To seveda ne pomeni, da oblast ni zaskrbljena nad položajem. To zgolj pomeni, da lahko položaj obvladajo sami, interno, in da imajo načrt, kako bodo to storili. Osebno me je njihov načrt prepričal, pomembno je pristopiti k njemu in ga uresničevati," je povedal.

"Slovenija je v resni gospodarski recesiji"

Slovenija je sicer po oceni Spilimberga v resni gospodarski recesiji, bruto domači proizvod (BDP) je lani padel za 2,3 odstotka, za letos se pričakuje dvoodstotni padec BDP. To je zaradi negativne zanke med finančnimi težavami, fiskalno konsolidacijo in finančnimi težavami podjetij, pojasnjuje Spilimbergo.

"Gre za neke vrste začarani krog, ker gospodarstvo ne deluje, to vpliva na bilance podjetij, prek njih pa na bilance bank. Banke imajo težave, zato ne kreditirajo zasebnega sektorja, in krog se nadaljuje. Še večje so posledice na fiskalni strani; ker je manj prilivov zaradi recesije, je primanjkljaj večji. Treba ga je zmanjšati, to pa tudi ni v pomoč gospodarstvu. Začarani krog moramo prekiniti in najbolje je začeti pri finančnem sektorju, ki je večinoma v državni lasti in je šibki člen slovenskega gospodarstva," je povedal.

Treba je prestrukturirati finančni sektor

Banke so po njegovem mnenju šibke zaradi preteklega upravljanja, saj kvaliteta kreditov ni taka, kot bi morala biti. Poleg tega pa sta jih prizadela ekonomska recesija in padec BDP. "Skratka, če hočete končati to negativno spiralo, morate najprej prestrukturirati finančni sektor," poudarja.

Pri tem meni, da je ustanovitev slabe banke (družbe za upravljanje terjatev podjetij) zelo pomemben korak naprej. "Skratka, stara in nova vlada sta se takoj odločili, da bo finančni sektor njuna prioriteta. Kot razumem, je slaba banka začela delati in slabe terjatve bodo kmalu prenesene nanjo. Pravo delo se je torej že začelo, ključno je, da ga nadaljujete," je povedal Spilimbergo.

Nadaljuje, da morajo biti banke dokapitalizirane. "To sicer pomeni, da bo javnofinančni primanjkljaj to leto večji, kot bi bil sicer, to pa še poudarja pomembnost vaše srednjeročne fiskalne strategije. Slovenski javni dolg kot delež v BDP je absolutno mogoče upravljati. Konec lanskega leta je znašal približno 52 odstotkov BDP, kar vam daje še dovolj prostora, da se lotite bančnih problemov, narediti pa morate vse, da bo to odslej pod nadzorom. V tej luči je bila pokojninska reforma, ki ste jo sprejeli, zelo pomemben korak naprej," je še dejal.

Kako naprej?

Na vprašanje, katere so še druge potrebne reforme in naloge nove vlade, pa je Spilimbergo odgovoril, da je treba proučiti kakovost javne porabe, pregledati, kako lahko povečamo učinkovitost socialnih izdatkov. "Še posebej med krizo je pomembno, da gredo ti izdatki v prave roke, k tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Vlada bi morala to znova pregledati."

"Znebite se zadržkov glede tujih naložb"

Glede tujih naložb v Sloveniji je medtem povedal, da je imela Slovenija v preteklosti eno od najnižjih stopenj neposrednih tujih naložb v regiji in to za državo ni bilo dobro. Nove naložbe bi namreč prinesle tudi nove tehnologije, nova znanja, ekonomija pa bi bila bolj internacionalizirana in učinkovita. Poleg tega v kriznih časih take naložbe pomagajo absorbirati šoke.

"Če imate dolg, ga morate odplačati in te naložbe lahko zmanjšajo šok. Pomembno je torej, da v Sloveniji nimate tolikšnih zadržkov do tujih naložb. Nova vlada je napovedala privatizacijo podjetij, sicer še ne vemo, katerih. Zelo pomembno je, da ve, kaj je res strateško in pomembno za Slovenijo in kaj je bolje privatizirati, pa naj bo lastnik domač ali pa iz tujine," je dejal.