Skozi prvo obravnavo v DZ bo v kratkem šla novela kazenskega zakonika (KZ), ki prinaša številne novosti v boju proti gospodarskemu kriminalu. A v zakonu odslej ne bo več treh besedic, kar bo bistveno spremenilo odnos države do spletnega piratstva.
Med spremembami v 146. členu, ki govori o kršitvi materialnih avtorskih pravic, po novem namreč ne bo več besedne zveze "z namenom prodaje", kar pomeni, da bo zakon odslej prepovedal vsakršno neupravičeno uporabo avtorskih del. Če tržna cena prilaščenih avtorskih del presega 5.000 evrov, se lahko storilca kaznuje z zaporom do treh let. Pri velikih vrednostih nad 50 tisoč evri pa je zagrožena kazen celo pet let zapora.
Vlada: Tudi navadna tatvina se ne loči za preprodajo
Pri pripravi sprememb zakona je vlada izhajala iz dejstva, da trenutno varstvo avtorskih pravic v Sloveniji ni usklajeno z evropskim pravnim redom, saj da pri nas lahko trenutno za lastne potrebe vsakdo jemlje s spleta avtorsko zaščitene vsebine, čeprav so s tem kršene pravice avtorjev.
Matjaž Klančar, MonitorPrepričan sem, da so navadni uporabniki že zdaj živeli v prepričanju, da tega ne smejo početi, pa so vseeno počeli.
Tudi pri klasični tatvini ne najdemo pogoja, da mora imeti nekdo namen prodaje, če vzame komu tujo premično stvar, utemeljujejo avtorji zakona in se sklicujejo na visoke kazni, ki jih pri zaščiti avtorskih del poznajo v Italiji, Franciji in Nemčiji. "K sreči" pa spremembe slovenske zakonodaje ne predvidevajo visokih denarnih kazni, ki so v Italiji in Franciji običajne.
Strokovnjak: Nadzor le težko izvedljiv
A v praksi sprememb za običajnega uporabnika, ki s spleta jemlje glasbo ali pa pobira filme za miren ogled v fotelju, bržkone ne bo. "Predstavljam si, da bi morala država bistveno okrepiti svoje inšpekcijske službe, da bi ugotovili, kdo in katere nedovoljene vsebine pobira s spleta. Vendar pa se zdi, da imajo pristojni v naši državi danes druge skrbi, kot je denimo lovljenje dela na črno," je za Žurnal24 ocenil Matjaž Klančar, odgovorni urednik Monitorja.
"Tehnično sicer obstaja možnost, da bi inšpekcijske službe prek ponudnikov interneta prišle do podatkov o prometu uporabnikov naročnikov, vendar pa bi za vsak tak primer morali do podatkov priti po sodni poti," še dodaja. Konec koncev je po njegovem že doslej večina uporabnikov interneta živela v prepričanju, da je pobiranje glasbenih in video datotek s spleta nezakonito, pa so to vseeno počeli.