Ukrepi v času koronavirusa bodo očitno zaobšli študente v stiski, ki so ostali brez dela, nekateri pa celo brez strehe nad glavo. Spodnje pismo študentke, ki želi ostati anonimna, je le eno izmed mnogih.

Zraven študija opravljam delo preko študentskega servisa v gostinskih lokalih. Tedensko opravim kar nekaj več ur, kot je običajno, saj je moja plača odvisna le od števila opravljenih ur. Študentska plača je moj edini vir prihodka, poleg minimalne štipendije v višini 70 evrov, ki mi pripada glede na plačo, ki si jo sama zaslužim. S to plačo si plačam najemnino, študij, hrano, zavarovanja in vse, kar potrebujem za življenje. Glede na to, da so vsi gostinski lokali in druge obrti zaprte, kamor bi lahko šla delat, sem v skrbeh, kako in s čim bi naj naslednji mesec plačala vse položnice. Razumem, da te situacije noben ni predvideval, prav tako da je bilo potrebno narediti vse, da ne ogrožamo svojega in tujega življenja. Vendar, ker se za finančno pomoč ne morem obrniti na svoje starše ali si izposoditi večje količine denarja, ki ga ne bom sposobna kasneje vrniti, sem se obrnila na Center za socialno delo, kjer te odločno zavrnejo, če imaš status študenta. Kaj točno bi naj to potem pomenilo? Ker pridno delam in študiram v hrepenenju po boljši službi, meni ne pripada denarna pomoč, ki je drugače sploh ne koristim in sem jo trenutno nujno potrebna? V čem se pa mi študentje sploh razlikujemo od ostalih zaposlenih ljudi, ki delamo isto ali boljše kot nekdo drug, kot študenta nas pa obravnavajo samo pri mesečnem nakazilu? Kako boste tokrat poskrbeli tudi za nas? Nisem nekdo, ki se sicer pritožuje nad sistemom, ki prosi za pomoč in se obrača na nekoga drugega, vendar sem trenutno v slepi ulici, ne vem, kam se obrniti, poleg vseh zavrnitev. Z veseljem bi si denar zaslužila sama, pa si ga trenutno nimam kje.

Paket interventnih ukrepov, ki študentov ne zajema

Na ministrstvu za delo, družino in enake možnosti pa trdijo, da želi vlada "z različnimi ukrepi pomagati slovenskemu gospodarstvu, samozaposlenim in zaposlenim in omiliti posledice epidemije novega koronavirusa", dodajajo tudi, da je državni zbor včeraj potrdil paket interventnih ukrepov. "Razmere v gospodarstvu in na trgu dela bomo intenzivno spremljali in po potrebi in v skladu z zmožnostmi sprejemali tudi dodatne ukrepe," še poudarijo.

A v zvezi s študentskim delom posebnega ukrepa kljub temu niso pripravili, na kar so v odprtem pismu pristojnim ministrstvom in vladi opozorili tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS).

Študentski domovi so situacije reševali individualno

Obsodili so že prvo potezo vlade, ki je zadevala študente, torej omejitev bivanja v študentskih domovih. "Ukrepu smo nasprotovali iz mnogih razlogov. Prvič, v študentskih domovih je že takrat bivalo zelo malo študentov, saj se je velika večina vrnila v kraj stalnega bivanja. Študenti, ki so tam ostali, so za to imeli tehtne razloge, predvsem samoizolacija pred ogroženimi skupinami (starejšimi in kroničnimi bolniki) doma, pomoč v zdravstvenih ustanovah, v nekaterih primerih gre za invalide, za katere je bolje poskrbljeno v študentskih domovih kot doma itd.," naštejejo v ŠOS, kjer jih sicer veseli vsaj to, da so študentski domovi vseeno reševali situacije individualno in s tem pripomogli k omejevanju širjenja okužbe v družbi.

Ponudba študentskih del se je drastično zmanjšala

A ukrepi za omejevanje širjenja okužb so, kot trdijo v ŠOS, študente najbolj prizadeli zaradi izjemnega upada ponudbe študentskega dela in posledično izgube prihodka študentov. "Upad del v turizmu, predvsem v Primorski regiji, je bil viden že nekaj tednov prej, s 16. marcem pa ponudbe študentskega dela praktično ni več. Posredniki študentskega dela tako poročajo, da je s tem tednom ponudba novih del od 70 do 90 % nižja kot pretekli teden. Mnogi študenti se zanašajo na prihodke iz študentskega dela, ki so bili v letu 2019 trikrat višji od sredstev, namenjenih za štipendije. Pri tem pa gre pogosto za socialno ogrožene študente, ki si prihodke zagotavljajo zaradi prenizkih državnih štipendij, ali pa do njih niso upravičeni prav zato, ker opravljajo študentsko delo," poudarijo v ŠOS.

Čez noč so ostali brez prihodka

Prav na tam področju se razlikujejo od delavcev s pogodbo o zaposlitvi, saj so študentje praktično čez noč ostali brez vira prihodka, poleg tega ne morejo računati na odloge plačil za šolnine, najemnine za bivanje v študentskem domu ali na trgu. "V tem času tudi ne deluje preostala 'varnostna mreža' pravic, ki izhajajo iz statusa študenta: zdravstveno varstvo je trenutno zelo omejeno, kot tudi bivanje v študentskih domovih, subvencioniran javni potniški promet ustavljen, subvencionirana študentska prehrana deluje v zelo omejenem obsegu," naštejejo v ŠOS.

Sredstva bi počrpali iz štipendijskega sklada

Kakšne ukrepe torej predlagajo? Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bi po njihovem moralo študentom, ki trenutno ne morejo opravljati študentskega dela, nameniti mesečno nadomestilo za izpad dohodka v višini 60 % neto prihodka v zadnjih 6 mesecih (a ne več kot 300 evrov mesečno), za kar bi se morala spremeniti zakonodaja. "Predlagamo, da se sredstva zagotovi iz štipendijskega sklada," dodajajo. Poleg tega bi morali ponudnikom subvencionirane študentske prehrane omogočiti dostavo na dom.

Za naslednje ukrepe zakonodaje ne bi bilo treba spremeniti: ministrstvu za izobraževanje in šport predlagajo, da vsem študentom, ki imajo pogodbe za bivanje v študentskih domovih, zagotovi brezplačno bivanje v času razglašene epidemije, ministrstvu za infrastrukturo pa, da naj vsem študentom, ki so za mesec marec kupili subvencionirano vozovnico, omogoči brezplačno vozovnico za javni potniški promet za prvi mesec po zaključku epidemije.

dezurni@zurnal24.si