Današnja vlada je bila v državnem zboru imenovana 3. decembra 2004. Gre že za osmo vlado, ki je v samostojni Sloveniji prevzela nadzor nad državo. Mnenja o njenem delu so med političnimi analitiki različna. Predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici Matevž Tomšič meni, da je splošno stanje v državi solidno, profesor politologije na Fakulteti za družbene vede Milan Balažic pa ji očita, da ni izvedla strukturnih reform. Oba se strinjata, da vlada do zdaj ni naredila nič takšnega, kar bi škodilo državi.
V novi vladi, ki je prevzela posle vlade Antona Ropa, je poleg premierja Janeza Janše sedelo še 15 ministrov in ministric. Med njimi so bili vsi trije predsedniki strank, ki so sestavile vladno koalicijo. Predsednik NSi Andrej Bajuk je prevzel ministrstvo za finance, predsednik SLS Janez Podobnik je postal minister za okolje in prostor, predsednik DeSUS Karl Erjavec pa je prevzel ministrstvo za obrambo.
Obljube izpred treh let
Še pred glasovanjem je mandatar za sestavo nove vlade Janša povedal, da bo vlada pri svojem
delu delovala za blaginjo Slovenije. Dejal je, da bo vlada sooblikovala pogoje za pospešitev
gospodarske rasti, ki jo bodo med mandatom med drugim dosegali z izboljšanjem davčnega in
administrativnega okolja. Ministrski zbor naj bi si prizadeval tudi za doseganje maastrichtskih
kriterijev za vstop v evropsko monetarno unijo, za decentralizacijo države in stabilen sistem
pokojninskega in zdravstvenega varstva.
Dejansko stanje po mnenju analitikov
Glede njenih obljub Matevž Tomšič meni, da je trenutni položaj v Sloveniji za nepristranskega
opazovalca precej paradoksalen: „
Na eni strani se v javnosti pogosto ustvarja vtis, da je v državi vse narobe, za kar naj bi
bila kriva seveda vlada, na drugi strani pa ima Slovenija najvišjo gospodarstvo rast in najnižjo
brezposelnost v vsem poosamosvojitvenem obdobju“.
Ne glede na to so po Tomšičevem mnenju razmere v gospodarstvu in družbi solidne: „ Večina socialnih in ekonomskih kazalcev nedvomno kaže boljše stanje, ko je bilo v času vladanja raznih sanjskih moštev iz vrst LDS. Seveda vsi te dosežki niso zgolj zasluga vlade. Vendar je najmanj, kar je treba reči, da vlada s svojih ravnanjem ni počela stvari, ki bi kaj posebej škodovale razvoju Slovenije“.
„Vlada do zdaj ni škodovala državi“
Milan Balažic se strinja z Tomšičevo oceno, da vlada Janeza Janše ni bila vlada, ki bi
škodovala Sloveniji ali ki bi delala kaj takšnega, kaj bi škodilo državi, vendar pa meni, da so
bila pričakovanja na začetku nekoliko večja, kot so dozdajšnji dosežki. Po njegovih besedah je
največje razočaranje te vlade, da ni naredila nekega strukturnega premika, ki ga je napovedovala,
namreč da bo Slovenija postala ena najbolj konkurenčnih držav znotraj EU. Dodal je: „
Zdi se, da se je preveč časa ukvarjala z utrjevanjem oblasti in ji je zmanjkalo časa za neke
večje strukturne reforme“.
„Vlada je ostala na pol poti“
Po njegovem mnenju do strukturnih premikov ni prišlo zato, ker je vlada pri napovedanih
reformah ostala na pol poti, čeprav je na začetku kazalo obetavno: „
Za razliko od prejšnjih eldeesovih vlad, ki so skušale čim bolj obvladovati gospodarstvo, je ta
vlada do neke mere poskrbela za privatizacijo. Prav tako jo do neke mere prišlo do liberalizacije
gospodarstva in sprostitve trga, vendarle so vse to zgodbe, ki so ostale na pol poti. Malenkosti,
kot so ukinitev avtomobilskih nalepk in znižanje notarskih tarif, so sicer zelo pomembne za
običajne državljane, vendar so hkrati pomembni tudi neki strukturni premiki. In zato je moja ocena
tej vladi bolj negativna kot pozitivna“.
Tako Tomšič kot Balažic vladi tudi priznavata, da je znala v veliki meri umiriti t. i. kulturni boj, ki je po Tomšičevih besedah desetletja delil Slovence.
Sicer pa Balažic meni, da v letu, ki je vladi še ostalo do zaključka mandata, ne bo več mogla veliko postoriti. Po njegovih besedah se namreč ključne reforme sprejemajo v prvih treh letih, medtem ko je zadnje leto bolj leto „paradiranja in poudarjanja zaslug“. S tem se Tomšič ne strinja, saj pravi, da bi vlada do konca leta lahko naredila še kaj.