Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o varstvu okolja, ki predstavlja vmesno rešitev problematike na področju odpadne embalaže. Z novelo naj bi uredili stanje od prihodnjega leta do celovite uvedbe prenovljenega sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti, kar Sloveniji evropska zakonodaja narekuje najkasneje do leta 2023.

Družbe za ravnanje z odpadno embalažo bodo v skladu s predlagano rešitvijo, ki jo je na novinarski konferenci po seji vlade predstavil okoljski minister Andrej Vizjak, dolžne prevzemati vso embalažo, ki jo bodo sprejele komunale.

Hkrati je Vizjak napovedal spremembo uredbe o odpadni embalaži na način, da bodo zavezanci za plačevanje embalažnine tudi tisti, ki dajejo letno na trg manj kot 15 ton embalaže. Vizjak je ocenil, da je bil prav prag 15 ton glavni problem, zakaj je doslej ostajalo neprevzete toliko embalaže.

Težave so se kopičile

Stanje na področju odpadne embalaže je že dalj časa problematično, še dodatno pa se je zaostrilo z odločitvijo upravnega sodišča iz leta 2018. Sodišče je takrat presodilo, da proizvajalci odgovarjajo le za količino embalaže, ki so jo dali na trg, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa odgovarjajo le za takšne količine odpadkov, za kolikšne imajo sklenjene pogodbe s svojimi strankami oz. zavezanci.

Ministrstvo za okolje torej v skladu z odločitvijo sodišča družbam za ravnanje z odpadno embalažo doslej ni moglo nalagati prevzema večjih količin odpadne embalaže, kot so jih ustvarili njihovi zavezanci. A hkrati so količine embalaže, ki so pristale pri komunalnih podjetjih, iz različnih razlogov močno presegale količine, za katere je plačana embalažnina.

V začetku letošnjega leta je pri komunalnih podjetjih ležalo še več kot 12.000 ton odpadne embalaže iz let 2018 in 2019. Letos pa se je je do konca maja po takratnih ocenah ministrstva nabralo še skoraj 30.000 ton. Viške je ministrstvo pričakovalo tudi v preostalih mesecih letošnjega leta, država je z interventno protikoronsko zakonodajo strošek odvoza v letošnjem letu prevzela na lastna ramena, kar jo mesečno stane okoli milijon evrov.

Foto: GZS - Zbornica komunalnega gospodarstva neprevzeta komunalna odpadna embalaža smeti odpadki

Finančna odgovornost na strani proizvajalcev

Z novelo zakona, za katero vlada predlaga sprejemanje po skrajšanem postopku, bi jasno določili, da proizvajalci izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, organizacijsko in praviloma v celoti tudi finančno odgovarjajo za ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Slovenije nastanejo iz teh izdelkov.

Združenje proizvajalcev izdelkov ali druga gospodarska družba, ki jo proizvajalci izdelkov pooblastijo za skupno izpolnjevanje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti, tako v skladu s predlogom zakona zagotavlja v svojem imenu in za račun teh proizvajalcev prevzemanje in ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Slovenije nastanejo iz zadevnih izdelkov.

Če taka družba obveznosti ne izpolni, so za izpolnitev subsidiarno finančno odgovorni proizvajalci, ki so za skupno izpolnjevanje obveznosti pooblastili to združenje ali družbo. Pri tem posamezni proizvajalec prevzame delež, ki je enak deležu embalaže, ki jo je dal na trg, v celotni nastali odpadni embalaži.

Agencija RS za okolje bo morala v skladu s spremembo zakona po uradni dolžnosti spremeniti okoljevarstvena dovoljenja družbam za ravnanje z odpadno embalažo.

Z novelo še dve drugi spremembi

Novela prinaša še dve drugi spremembi, in sicer je prva manj bistvena, nanaša pa se na sistem trgovanja z emisijami. Z njo Slovenija v pravni red tudi prenaša evropsko direktivo, ki bi jo morala prenesti že lani.

Spreminja pa se tudi del zakona, ki se nanaša na izvajanje monitoringa. V določenih primerih bi tako vlada lahko omogočila izjemo od zahteve izvajanja obratovalnega monitoringa preko pooblaščenega izvajalca, pri čemer pa je dolžna predpisati tudi pogoje za takšno izvajanje monitoringa. "S tem omogočamo racionalnejše izvajanje monitoringov," je pojasnil Vizjak.

dezurni@zurnal24.si