Homeopatija je ponekod v Evropi priznana kot uradna medicina. V Franciji jo izvaja 30 tisoč zdravnikov, v Avstriji homeopat in onkolog delata z roko v roki. V Nemčiji homeopatsko zdravljenje krijejo nekatere zdravstvene zavarovalnice. V Sloveniji smo daleč od te ureditve, očitno pa je v vrhu slovenske zdravstvene stroke dozorelo spoznanje, da je bolje, da alternativno metodo opravljajo zdravniki in ne nezdravniki. Čeprav morajo tisti, ki izvajajo homeopatijo, imeti tudi medicinsko znanje, so tudi med homeopati taki, ki to niso pa se zato izdajajo. Ureditev statusa bo pomenil regulacijo, nadzor in nenazadnje tudi odgovornost.
K alternativnemu zdravljenju se zateka vse več ljudi. Alternativne metode niso škodljive, razen v primerih, ko bolniki odlašajo ali opustijo klasično zdravljenje, zaradi česar tvegajo poslabšanje zdravstvenega stanja. Na to je nedavno opozoril tudi onkolog Erik Brecelj, ki opaža, da zaradi alternativnega zdravljenja onkološko zdravljenje opustijo tudi tisti bolniki, ki imajo 70, 80 odstotne možnosti za ozdravitev. Čigava je odgovornost, če bo bolnik, ki je imel take možnosti za ozdravitev, umrl?
Zakon o zdravilstvu sicer predvideva, da lahko alternativne metode zdravljenja izvajajo le tisti zdravilci, ki imajo osvojeno tudi medicinsko zdravljenje. Vendar zakon v praksi ni zaživel, zdravilcev ne nadzira nihče. Zdravilci sami priznavajo, da iz vrst ne morejo izločiti tistih, ki jim gre le za denar, šarlatanov brez znanja in odgovornosti.
S homeopatijo se tako, upam, začenja razprava tudi o drugih alternativnih metodah, kot so denimo bioenergija, zdravljenje z bajalico, resonančno zdravljenje, akupunktura...metodah, ki jih uporablja vse več ljudi in prakticira vse več zdravnikov. Tudi zanje bo treba najti načine, kako jih vključiti v zdravljenje.
Vključevanje alternativnih metod je nujno
Če bo stroka odprla vrata homeopatiji, bo to prva metoda, ki šteje za zdravilstvo ini jo bodo začeli opravljati tudi slovenski zdravniki. Kot drugje v Evropi, legalno.