Kot je pojasnil minister za delo Andrej Vizjak, bo učinek predlaganih ukrepov, ki predstavljajo izhodišča za zakon o uravnoteženju javnih financ in rebalans proračuna 2012 ter se tičejo njegovega resorja, letos dosegel 120, v prihodnjih letih pa 200 milijonov evrov.

Manj za brezposelne in študente

Trga dela se dotikajo štirje ukrepi. Doba prejemanja denarnega nadomestila za brezposelne naj bi se skrajšala na največ 18 mesecev, kar naj v prvem letu ne bi imelo pravih finančnih učinkov, v letu 2013 bo učinek znašal 1,1 milijona evrov, v letu 2014 pa že 14,5 milijona evrov. "S tem želimo povedati, da ukrep ne gre v smer varčevanja ta trenutek. Prijel bo predvsem strukturno v prihodnjih letih. Ocenjujemo namreč, da segment nadomestil zajema predvsem starejše, ki so se znašli na trgu dela in so vprašljivo zaposljivi. Mislim, da je pravičneje, da se za te upoštevajo tudi kriteriji, ki so kriteriji za upravičenost do raznih socialnih transferjev. Ti ljudje torej preidejo z nadomestil na pravice socialne zakonodaje," je dejal minister.

Drugi ukrep predvideva znižanje višine nadomestila za brezposelne z 80 na 70 odstotkov v prvih dveh mesecih, nato pa do izteka pravice nadomestila na 60 odstotkov. Ta pravica je sicer odvisna od posameznikove delovne dobe oziroma dobe, ko je posameznik plačeval prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti. Predvideno je tudi 15-odstotno znižanje zgornje meje nadomestila (s 1050 evrov na okoli 850 evrov). Pri tem je opozoril, da je šlo v lanskem letu za nadomestila za brezposelnost okoli 300 milijonov evrov oziroma za skoraj odstotek bruto domačega proizvoda. Prihranek letos bo 12 milijonov, prihodnje leto 18 milijonov.

Tretji ukrep vpliva na koncesijsko dajatev za delo študentov, ki naj bi se povečala s 14 na 25 odstotkov, in znižanje deleža sredstev, ki ga prejemajo študentske organizacije in posredovalci dela. Že letos naj bi v proračunu pridobili 24 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa 36 milijonov evrov.

Četrti ukrep se nanaša na subvencioniranje študentske prehrane v juliju in avgustu. Vizjak je prepričan, da imajo tedaj študenti počitnice in niso upravičeni do subvencij. Prihranek naj bi bil 1,7 milijona evrov.

Otroški dodatek isti le pri najrevnejših

Vizjak trdi, da predlagani ukrepi na področju družinske politike ne bodo prizadeli socialno najšibkejših. Zavrača očitke, da želijo varčevati pri najšibkejših. Kot pravi, je darilo ob rojstvu otroka po predlogu vezano na premoženjski cenzus, slednji pa bi bil tudi pri pravici do dodatka za veliko družino. Otroški dodatek naj se po predlogu zniža za deset odstotkov v petem in šestem razredu dohodkovne lestvice, v sedmem in osmem razredu pa naj se ukine. V prve štiri dohodkovne razrede, kjer so dohodkovno najšibkejši, pa ne posegajo, je dejal minister.

Porodniški dopust, ki traja tri mesece, bo še vedno plačan tako kot doslej. Nadomestilo za nego otroka v nadaljnjih šestih mesecih pa bi se po predlogu znižalo z zdajšnjih 100 odstotkov na 90 odstotkov in v zadnjih treh mesecih z zdajšnjih 100 na 80 odstotkov.

Na pokojninskem področju predlagajo, da dodatek za rekreacijo upokojencem dobijo tisti, katerih pokojnina znaša do 414 evrov, in sicer v enakem znesku kot do zdaj. Tisti, katerih pokojnina znaša od 414 do 622 evrov, naj se dodatek zniža na 111 evrov, tisti, katerih pokojnina je nadpovprečna, pa dodatka ne bi dobili.