Kot je dejal Vizjak, želijo prepad med "divjo fleksibilnostjo" oziroma zaposlovanjem mladih v negotovih oblikah dela ter veliko varnostjo zaposlenih za nedoločen čas rešiti z vpeljavo enotne pogodbe za nedoločen čas.

Minister je poudaril, da je delež začasnih zaposlitev v skupnih zaposlitvah v starostni skupini med 15 in 64 let v Sloveniji nad povprečjem EU že od leta 2002 in da posebej izstopa najvišji delež začasnih zaposlitev med mladimi.

Vzroki za takšno segmentacijo po njegovih besedah ležijo v širokem razponu možnih razlogov za sklenitev pogodbe za določen čas in visokem indeksu varovanja zaposlitve za nedoločen čas. Reforma naj bi zato vpeljala koncept enotne pogodbe za nedoločen čas.

Vlada želi z reformo zagotoviti tudi večjo prožnost trga dela: omogočiti lažji vstop na trg dela in lažje ostajanje v zaposlitvi, znižati administrativne in časovne obremenitve podjetij s poenostavitvijo postopkov, vključevati delavce v ustrezne ukrepe na trgu dela že v času odpovednega roka, zmanjšati oziroma porazdeliti breme, ki ga delodajalcem predstavljajo stroški ob odpuščanju, povečati fleksibilnost pri delodajalcu in določiti sorazmernost pravic iz dela z delovnimi obveznostmi pri delodajalcu.

Cilj reforme je tudi povečati učinkovitost delovnopravnega varstva, in sicer tako, da se zagotovi učinkovitejše uveljavljanje odškodninske odgovornosti ter odgovornosti za terjatve delavcev v primerih zlorab prenosa podjetja, učinkovitejše izvajanje inšpekcijskega nadzora, sodnega varstva in sankcioniranja kršitev, izboljšanje pogojev dela pri delodajalcu ter uveljavi ustrezno varnost za posameznike, ki so izgubili zaposlitev in iščejo novo. Tako naj bi zmanjšali tudi delo na črno.