"Vsak mesec, ko čakamo, je izgubljen"

Okoljski minister Andrej Vizjak je na današnji tiskovni konferenci vlade predstavil ukrepe, ki so jih sprejeli v okviru t. i. korona zakona. Ključ za izhod iz krize Vizjak vidi v čim prejšnjem zagonu investicijskih projektov. 

"Gradbena zakonodaja ni pisana za čas, ko je treba ukrepati hitro, zato moramo nekatere odločbe zakonodaje zrahljati," je dejal. Po njegovem mnenju investicije pripomorejo k ohranjanju delovnih mest, poleg tega bodo tudi znižale napovedan padec BDP.

"Vsak mesec, ko čakamo, je izgubljen mesec, posledično bo prihodkov in prilivov v državo manj," je poudaril. Prvi izmed ukrepov je, da se zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja štejejo za ustrezne brez dokazil o lastništvu. Naslednji ukrep zajema umeščanje v prostor in pridobivanje mnenj - ker so ta pogosto nejasna in neutemeljena, zdaj zahtevajo, da v primeru zavrnitve odgovorni svojo odločitev tudi utemeljijo in ponudijo rešitev.

Postopki bodo od zdaj potekali paralelno

Spremenil se bo tudi način izvajanja postopkov - če so prej lahko stekli šele, ko se je en izmed postopkov končal, bodo lahko zdaj potekali istočasno, kar pomeni, da bo lahko infrastruktura zgrajena prej.

Na državnem nivoju bodo prednost pri gradnji imeli projekti, kjer je dokumentacija že pripravljena, finančna konstrukcija pa zaprta.

Strožja pravila za nevladne organizacije

Pomembna sprememba, ki je povezana z nevladnimi organizacijami, pa je določilo, da morajo te imeti vsaj 50 članov ter da lahko pritožbo vložijo v roku 15 dni.

"Številne gradnje zdaj stojijo zaradi pritožb - te so lahko neutemeljene, samo za odškodnino. Recimo stanovanjski projekt Spectra, v okviru katerega je predvidenih 220 stanovanj, stoji prav zato. Zdaj pa smo dosegli to, da se gradnja lahko začne že maja," je pojasnil minister.

Po njegovih besedah je ta člen potreben za to, da nevladne organizacije ne izkoriščajo svoje statusa, temveč da delujejo v javnem interesu. Poleg tega se bodo vse tožbe zoper gradbenega dovoljenja po novem obravnavale prednostno.

Država bo plačala odvoz embalaže

Vizjak je spremembe napovedal tudi na področju ravnanja z odpadno embalažo, ki se na deponijah in v skladiščih kopiči že dlje časa - situacija pa je, kot je dejal Vizjak, z nastopom epidemije eskalirala. "Embalaže je vse več, poleg tega se v skladiščih znajde tudi okužena in neokužena zaščitna oprema - ta je del mešanih odpadkov, ki še povečujejo kupe," je poudaril.

Vlada zato predlaga, da na račun proračuna odpelje embalažo in da pospravijo skladišča, ki so morebiten vir novih okužb - ne le s covid-19, temveč tudi z drugimi boleznimi. Vključno z 31. majem bo letos strošek odvoza tako 7,7 milijonov evrov, vsak nadaljni mesec pa še dodaten milijon evrov - Vizjak je napovedal, da bo tako vsaj do jeseni.

GZS ukrep pozdravila

Na težavo kopičenja odpadkov je že dolgo opozarjala tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki je ukrep pozdravila. Po njihovih navedbah sledi rešitvam, ki so jih v zbornici predlagali ministrstvu za okolje in prostor. Ob tem so opozorili, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo vsak mesec letošnjega leta pri komunalnih podjetjih niso prevzele približno 5700 ton komunalne embalaže.

"Če to pomnožimo s štirimi meseci bo skupna masa vse s strani teh družb neprevzete embalaže znesla 22.800 ton. Tej embalaži je treba prišteti še embalažo, ki ni bila prevzeta po interventnih ukrepih iz leta 2018 in 2019 v skupni količini preko 10.000 ton. Tako pridemo do skupne številke preko 32.800 ton odpadne embalaže, ki se bo konec aprila nahajala v različnih nelegalnih skladiščih komunalnih podjetij ali njihovih pogodbenih partnerjev. Ta količina se bo vsak mesec dodatno povečala za približno 5700 ton," so opozorili.

V zbornici glede na oceno količin neprevzete komunalne odpadne embalaže na zalogi ter predviden obseg mesečno neprevzete komunalne odpadne embalaže menijo, da bi predvidena finančna sredstva morala zadostovati za rešitev problema z neprevzeto odpadno embalažo.

dezurni@zurnal24.si