"Očitno imajo gospodje interese po čim večjih dobičkih, zato skrivajo in prikrivajo realne podatke in se zgovarjajo eden na drugega, ko govorimo o tem, kdo si je največ odrezal pri zadnjih podražitvah," je dejal minister za gospodarstvo in napovedal vojno inflaciji. "Do sedaj je bil to boj, zdaj bo to vojna," je dejal.

Vizjak je prepričan, da bi lahko cene kruha ostale na isti ravni, če bi, tako minister, predvsem trgovci in dobavitelji sprejeli dodatne ukrepe glede zavrženega kruha. Kot je pojasnil, je Slovenija rekorder po zavrženem kruhu, trgovci in dobavitelji pa glede tega še niso storili nič. "In tu je rezerva za podražitev, ki se je zgodila," je prepričan Vizjak.

Vizjak je prepričan, da bi lahko cene kruha ostale na isti ravni, če bi trgovci in dobavitelji sprejeli dodatne ukrepe. © BOBO

"Nedopustno je, da si na račun dviga cen žita, kor kmet dobi daleč najmanj v tej verigi, oboji, tako peki kot trgovci, odrežejo relativno več," je dejal minister. "Ne želijo soočiti slovenske javnosti s konkretnimi podatki, ohranjajo maloprodajni način oblikovanja cene," je bil kritičen Vizjak. Pri tem se trgovci sklicujejo na peke oziroma dobavitelje, da oni določijo ceno kruha, kar je formalno morda res, a za ceno se pogajajo, zraven je še cela kopica marž, bonitet, rabatov, je pojasnjeval Vizjak in ocenil, da gre za "skrajno nepregleden, nekorekten način, ki zavaja".

Na dvigovalce je treba izvajati pritisk
Vizjak je napovedal, da bosta tržni inšpektorat in varuh konkurence z najstrožjimi ukrepi sankcionirala zlorabe in nespoštovanje zakonodaje na tem področju. Zelo pomembno pa je po njegovem mnenju tudi, da se izvede družbeni pritisk na te "dvigovalce prosto oblikovanih cen". "Da jasno pokažemo na njih, kdo je tisti, ki je zlorabil pozicijo prevzema evra, nacionalni projekt stabilizacije inflacije in si zdaj reže na ta račun večji kos dobička," je bil oster minister.

Kot je še dejal, je primerjava z Avstrijo pokazala, da so cene kruha primerljive, da je tudi struktura cene primerljiva, zato pričakuje, da bodo tudi vsi v tej verigi – trgovke, peki, dobavitelji – imeli iste plače, ne da bodo dobički namenjeni zgolj "akumuliranju dobičkov za managerske prevzeme".

K temu bo po Vizjakovih besedah svoje prispevala tudi novela zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki predvideva večje sankcije, ki lahko so tudi do deset odstotkov letnih prihodkov, večjo moč za ukrepanje bo imel tudi urad za varstvo konkurence. Odzivnost urada v minulih letih je označil za porazno in povedal, da si želijo človeka, ki se bo resno spopadel s konkurenco.