Minister je pojasnil, da so s številkami prikazali, da se je število upravičencev do nekaterih pravic zmanjšalo, ob tem pa so se porabljena sredstva za te iste pravice ohranila, kar pomeni, da so prejemniki dobili več. To velja tako za denarne socialne pomoči kot tudi za državne štipendije.

Nova socialna zakonodaja je želela na bolj pregleden, hkrati pa tudi bolj pravičen način razdeljevati razne socialne transferje pa tudi pravice iz družinske politike in podobno, je pojasnil Vizjak. Novo socialno zakonodajo spremljajo začetne težave, vendar tudi po ocenah centrov za socialno delo na ministrstvu menijo, da je temeljni namen dosežen.

Z nadgradnjo sistema, zlasti avtomatizacijo, pa želijo po ministrovih besedah pospešiti izdajanje odločb. Na inštitutu za socialno varstvo so naročili evalvacijo oz. pomembne ugotovitve ob enoletnem izvajanju, ki jih bodo socialnim partnerjem predstavili v prihodnjem letu, je napovedal Vizjak. Na podlagi evalvacije socialne zakonodaje bodo na ministrstvu presodili, ali so se kakšni skupini prebivalstva zgodile krivice, in bodo to popravili.

Spremembe glede prehrane v šoli

Glede otroških dodatkov je pojasnil, da je selekcija pri dohodkih na posameznega družinskega člana pri prejemanju teh transferjev prisotna in marsikomu se to zdi krivično, vendar težko komentira posamezno zgodbo, preden vidi odločbo, s katero je bila pravica zavrnjena. Pojasnil je tudi, da načrtujejo spremembe glede subvencioniranja prehrane v osnovnih šolah.

Na novinarsko vprašanje glede zmanjšanja števila dijakov v dijaških domovih zaradi izgube štipendij pa je Vizjak odgovoril, da so omejili otroške dodatke za starejše in štipendije za mlajše od 18 let, kar vpliva na te številke. Vendar minister meni, da so razlogi za te pojave širši, niso povezani le z novo socialno zakonodajo, ampak tudi s krizo, posledično nižjimi prihodki in tudi z drugo zakonodajo, ki je omejila plače v javnem sektorju.

Kot fenomen, na katerega niso računali, pa je omenil, da se je 12.000 od 50.000 upokojencev odpovedalo vlogi za varstveni dodatek iz solidarnosti do potomcev, ker želijo, da neobremenjeno dedujejo njihovo premoženje. "Res ni nikakršne potrebe, da se odrekajo pravici do varstvenega dodatka, in bi bilo prav, da se tisti starejši, ki so na socialnem robu in jim tak dodatek pomeni veliko, obrnejo na centre za socialno delo po to pravico ne glede na to, kako bo država potem uveljavljala svoje stvari pri dediščini," je poudaril.

Nima pogleda v mikro življenje

Po besedah predsedujočega ESS in predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča so se na seji danes dogovorili, da bo ministrstvo za eno od naslednjih sej pripravilo pregled konkretnih učinkov zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev "na posamezne, zelo ranljive skupine ljudi v tem sistemu - od mladih in prehrane v šolah do samozaposlenih in starejših".

Sindikati so namreč na današnji seji opozorili, da ima ministrstvo za delo "premalo natančen vpogled v mikro življenje ljudi". Zlasti glede varstvenega dodatka, ki je bil prej vključen v pokojninsko zakonodajo, zaznavajo "vrsto problemov in opozoril konkretnih ljudi, ki so ogroženi", je povedal.