Jutri se bo v Vitovljah v srednji Vipavski dolini začel že 13. tradicionalni dvodnevni praznik kostanja.

Nekoč mogočni nasadi
Vitovski maron, ki ga vsako leto okrog praznika naberejo nekaj ton, je le še ostanek nekoč razširjenih in mogočnih kostanjevih nasadov, značilnih za to območje. Anton Peršič, predsednik tamkajšnjega kulturno-turističnega društva, je povedal, da je udeležba vsako leto odvisna od vremena, ob lepem vremenu pa praznik obišče okrog pet tisoč gostov iz vse Slovenije.

Uporaben in koristen

Vse leto. Spomladi je kostanj odlična čebelja paša za kostanjev med. Jeseni so tu plodovi, užitni za ljudi in uporabni tudi za krmo živali, drevo pa je uporabno za les, ki je zelo kakovosten za stavbno pohištvo.

Program
Po uvodnem sobotnem glasbeno obarvanem večeru, bodo v nedeljo popoldne obiskovalcem prikazani stari običaji, odvijale se bodo družabne, kmečke igre in srečelov, na ogled bodo razstave peciva, izdelkov domače obrti in kostanja, ki ga bo mogoče tudi kupiti.

Kostanj izginja
Peršič je povedal, da je na nekdanjem sto hektarjev velikem območju kostanjevih nasadov le še desetina nekdanjih dreves. Zadnja desetletja kostanj ogrožata virusna bolezen (kostanjev rak) in krčenje življenjskega prostora.

Projekt obnove
Za zdaj se kostanj ohranja po naravni poti, s strokovno pomočjo biotehniške fakultete in kmetijsko-gozdarskega zavoda ter v sodelovanju z regijsko razvojno agencijo pa je na območju Vitovelj načrtovan projekt obnove kostanjevih nasadov, ki bi ga lahko realizirali s pomočjo evropskih sredstev.