Vlada pod vodstvom Mira Cerarja, ki v javnosti v zadnjem času skuša predstaviti potrebo po zaostritvi varnosti, nadaljuje z nadgrajevanjem "tehničnih ovir" na meji s Hrvaško. Do zdaj je bilo na meji postavljeno 193 kilometrov rezilne žice, po glasnem nasprotovanju dela javnosti pa so jo zaenkrat 34 kilometrov nadomestili s panelno ograjo. Z menjavo naj bi še nadaljevali.

Nabavo materiala in delno tudi postavitve pa je država prepustila zasebnim podjetjem. Ministrstvo za notranje zadeve je pod vodstvom Vesne Györkös Žnidar že 26. novembra 2015 sklenilo pogodbo v okvirni višini 250 tisoč evrov s podjetjem Minis, d. o. o., iz Žalca, ki ga ima v lasti Bojan Plohl. Izvajalca naj bi po pojasnilih ministrstva zaradi nujnosti izbrali s pomočjo evidenčnega naročila, po tem, ko so cene preverili pri treh potencialnih ponudnikih.

Zunanjega izvajalca naj bi ministrstvo potrebovalo, ker delo na terenu zahteva orodja in mehanizacijo, ki je ministrstvo nima. Podjetje je po pojasnilih ministrstva sodelovalo tudi pri posredovanju rezilne žice. Do zdaj so podjetju izplačali 139.239,57 evra.

Milijone ovili s stopnjo tajnosti

A poglaviten del naročil material ter postavljanja panelne ograje, ki je trenutno stoji le 34 kilometrov, je država speljala preko naročil Zavoda za blagovne rezerve RS. Skorajda vse podatke, način izbire in pogodbe je pri tem vlada označila z oznako tajnosti. "Sklenjene ponudbe, ki vključujejo tudi podatek o celotni količini nabavljene žičnate in panelne ograje, so označene z oznako tajnosti. Razkritje teh podatkov bi pomenilo grožnjo za varnost države, zato jih ne moremo razkriti, dokler oznake tajnosti ne bodo umaknjene," odgovarjajo na zavodu za blagovne rezerve in ministrstvu za gospodarstvo.

Doslej so razkrili le, da je tudi zavod za blagovne rezerve tako kot notranjeno ministrstvo s podjetjem Minis prvo pogodbo podpisalo novembra 2015. Pridobili naj bi dve ponudbi in izbrali najcenejšo. Kdo je oddal ponudbo in na kakšen način je izbor potekal, ne razkrivajo, saj so jih označili kot tajne. Zakon o javnih naročilih namreč določa, da se država javnim naročilom lahko izogne v primeru, da bi se pri tem razkrili zaupni podatki.

Enako so speljali naročilo še slabe pol leta zatem. In med štirimi neznanimi ponudniki zopet izbrali Minis. "Prvotno je bil izbran en izvajalec, naknadno pa je bilo pri drugem dobavitelju izvedeno še dodatno naročilo panelne ograje," je vse kar razkrivajo na zavodu za blagovne rezerve. Na vprašanje, kdo je drugi posrednik, ne odgovarjajo.

Iz aplikacija za prikaz porabe javnega denarja Erar pa je razvidno, da je v tem času zavod za blagovne rezerve posredniku v več nakazilih nakazal 3.375.490,45 evrov. Zadnje januarsko nakazilo je znašalo 261.890,58 evra.

Poleg tega je notranje ministrstvo podjetju nakazalo še skupno 139.239,57 evra.

Pri postavljanju ograje so na pomoč priskočili vojaki

A podjetje Minis, ki je z naročili države zaslužilo največ, in drugi posrednik rezilne žice in panelne ograje nista postavljala sama. Pripadniki Slovenske vojske so rezilno žico začeli postavljati v zgodnjih jutranjih urah 11. novembra 2015, še na primer v četrtek, 16. februarja, pa je v nalogah povezanih s postavljanjem začasnih tehničnih ovir sodelovalo 49 pripadnikov vojske.

Po pojasnilih ministrstva za obrambo je Slovenska vojska skupno postavila 150,72 kilometrov preprek iz rezilne žice, od katerih so jih nato odstranili 40,61 kilometrov. Slovenska vojska pa je le v manjšem delu sodelovala pri postavitvi panelne ograje - postavili so jo 550 metrov.

barbara.erzen@zurnal24.si