Rekorderka po višini plače z dodatki je anesteziologinja UKC Ljubljana kot s 27.482 evri za opravljenih 359 ur v enem mesecu, so poročali v sinočnji oddaji Tarča na TV Slovenije. V izolski bolnišnici je višji zdravnik specialist pred epidemijo zaslužil nekaj več kot 9600 evrov bruto. V prvem valu epidemije nekaj manj kot 16.000 evrov, januarja letos pa dobrih 17.000.

V Splošni bolnišnici Murska Sobota je bil januarja letos najbolje plačan višji zdravnik specialist s 13.000 evri bruto – opravil je kar 316 delovnih ur, v znesek pa je vključena tudi polletna delovna uspešnost.

V tujini dodatki precej nižji ali zgolj enkratni

V Nemčiji so izplačali dodatke medicinskim sestram in drugem osebju v DSO-jih v višini 500 evrov. Na Švedskem je enkratni dodatek znašal 520 evrov, na Hrvaškem pa dodatnih 10 % od osnovne plače. Posamezne ustanove v Avstriji so izplačale 500 evrov enkratnega dodatka.

Na tem mestu se javnost sprašuje tudi o kvaliteti dela pri že tako visokih opravljenih urah. Po njihovih ugotovitvah pacienti niso bili deležni boljše obravnave. Nasprotno, čakalne dobe so se daljšale in prihajalo je do zastoja rednih programov.

Jože Golobič, v.d. direktorja UKC Ljubljana je v oddaji takšne očitke zanikal: ''Razmere so bile kritične. V tistem času je bilo tudi med zaposlenimi kup obolelih. Dežurstva pa so se oddelala na najboljši možen način.''

Foto: epa zdravstvo

Anomalije v sistemu plač

A če so visoka plačila dobivali zdravniki v prvih bojnih vrstah, so se v sistemu prav tako pojavile anomalije. Visoke dodatke, dodeljene po kolektivnih pogodbah in protikoronskih zakonih, so si namreč izplačevali tudi že v prvem valu v nekaterih bolnišnicah, kjer covidnih bolnikov sploh niso obravnavali. Šlo je za dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, četudi pri omejenem delu.

Strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin zavrača očitke glede nedela ortopedov in dodaja, da so bili ti razporejeni v covidne oddelke. Ostali so opravljali ambulantno delo po telefonu ali nujne preglede, ali pa so pomagali so travmatologom.

Problem je nastal, ker so dodatki odvisni od višine plače, torej so bili privilegirani tisti, ki so že prej lahko zaslužili več. Tako namreč obstajajo primeri strežnic iz DSO-jev, ki so dobile dodatek 1 evro na 1 uro opravljenega dela. Gre pravzaprav za star problem, dodatki so tam že od nekdaj majhni. V UKC Ljubljana letos ti dodatki še niso bili izplačani za plačno skupino J, kamor na primer spadajo kuharji, čistilke, medicinske sestre. Razlike med plačilnimi razredi zaposlenih so že v neepidemičnih časih velike.

Nekateri zdravniki so delali še pri zasebnikih ali pridobivali dohodke po podjemni pogodbi, četudi so bili redni pregledi odpovedani. Kljub kroničnemu pomanjkanju kadra so lahko izven matičnih bolnišnic, če so za to dobili dovoljenje za delo izven bolnišnice, delali tudi tisti zdravniki, ki so bili že tako najbolj obremenjeni, je bilo povedano v oddaji.

Na te očitke se je Golobič odzval, da so s tem želeli preprečiti zaustavitev celotne države in da so tako omogočili, da so bolniki lahko bili obravnavani tudi drugje. Po drugi strani pa je nekdanji minister za zdravje Dušan Keber do zdajšnjih razmer kritičen in obenem opozarja, da bo s takšno prakso oškodovan javni sistem zdravstva.

Na ministrstvu se pripravlja iniciativa za spremembe plač, ki bo prevetrila arhaičen sistem nagrajevanja zaposlenih in upravljanje zdravstvenih sistemov.

dezurni@zurnal24.si