"Bleiweisova ulica, pred ruskim veleposlaništvom. Zgodaj popoldne. Dialog s policistom: Ali razumeva slovensko? Ja, razumeva. Ali veste, da velja odlok o prepovedi zbiranja? Ja, poznava, vendar ne gre za zbiranje, sva družina in samo izražava lastno mnenje. Če se boste prepirali, boste dobili še eno kazen. Ne, v redu je, greva domov."

To je le eden od številnih podobnih primerov, ki so se ljudem pripetili v času veljave z epidemijo povezanih odlokov o omejevanju gibanja in zbiranja. Ruski par, ki je pred veleposlaništvom izražal mnenje o trenutnem dogajanju, je imel maske in držal primerno razdaljo od mimoidočih, shod ni bil organiziran, vseeno pa sta prejela plačilni nalog, pravijo v Pravni mreži za varstvo demokracije (PMVD), ki je bila ustanovljena z namenom zmanjšanja razlik v razpoložljivih finančnih in pravnih sredstvih med državo in posamezniki, ki naj bi bili nepravično kaznovani.

V dobrem mesecu se je nanje za pomoč obrnilo čez 200 ljudi

Kot pove Barbara Rajgelj, se je na PMVD, ki deluje od 21. januarja letos, torej dober mesec dni, do zdaj obrnilo čez dvesto posameznikov in posameznic. Več kot polovica primerov je povezanih s prekrški, to je z globami zaradi zbiranj (čez 80) in globami, povezanimi z drugimi covid-19 ukrepi, kot sta nošenje maske in prehod občin.

Sledijo primeri, povezani z obveznimi testiranji na delovnih mestih in cepljenjem (čez 50), preostali primeri pa so z različnih drugih področij, med drugim so zagotovili odvetniško podporo v kazenski zadevi, v kateri eden od politikov na oblasti zahteva obsodbo protestnice zaradi domnevne grožnje.

Globe marsikomu povzročijo precejšnjo stisko in odvračajo druge od izražanja mnenja

"Na PMVD skušamo pomagati vsem in jim dati pravno pojasnilo, za katerega prosijo – tudi s pomočjo objavljenih pravnih mnenj. Tiste primere, v katerih se posamezniki in posameznice odločijo za nadaljevanje postopkov, na primer za vložitev zahtev za sodno varstvo zoper prekrškovne odločbe, predamo odvetnikom, ki sodelujejo s PMVD," razloži sogovornica.

Trenutno v mreži sodeluje več kot 20 odvetnikov in odvetnic, ki primere prevzamejo pro-bono in nato nadaljujejo pravne postopke v dogovoru s posameznikom oziroma posameznico. Kot na konkretnih primerih opažajo v PMVD, prejete odločbe o prekrških pogosto niso kakovostno obrazložene, globe pa marsikomu povzročijo precejšnjo stisko. "Seveda pa tudi odvračajo ljudi od izražanja mnenja o razmerah, v kakršnih živijo," dodaja pravnica.

Foto: Profimedia Protestnik Ljubljana Med primeri, ki jih obravnavajo, je tako primer globe zaradi sprehoda pod dežnikom, na katerem je pisalo "vlada pada", pa tudi primer že omenjenega ruskega para, ki so ga policisti oglobili med izražanjem podpore Navalnemu. Pa bo pritožba uspešna? "Razplet postopkov težko napovemo. Čeprav imajo domnevni kršitelji v teh postopkih izjemno malo časa za izjasnitev in vložitev pravnih sredstev – na primer za vložitev zahteve za sodno varstvo imajo zgolj 8 dni časa –, postopki pred državnimi organi trajajo zelo dolgo," pojasnjuje Barbara Rajgelj.

"Vsak poseg v pravico do zbiranja mora biti razumno in prepričljivo utemeljen s stališči zdravniške, zlasti epidemiološke stroke"

V PMVD so konec januarja na pristojne, zlasti na notranjega ministra Aleša Hojsa in vodstvo policije, naslovili javni poziv, naj se takoj prenehajo na mirne proteste odzivati z represijo in sankcioniranjem. "Mirni, torej nenasilni protesti preko izvrševanja svobode izražanja in zbiranja, so ustavno varovana pravica, ne privilegij. Policija pa mora mirne proteste omogočati, ne omejevati," verjame sogovornica.

Zato po njihovem mnenju tudi v času epidemije ne sme biti splošnih prepovedi zbiranj, ampak je treba vsako zborovanje oceniti na podlagi konkretnega primera, omejitve pa so lahko naložene le toliko časa in do take mere, kot je potrebno in sorazmerno za doseganje legitimnega cilja omejitve. "Vsak poseg v pravico do zbiranja mora biti razumno in prepričljivo utemeljen s stališči zdravniške, zlasti epidemiološke stroke. Odloke pa vlada podaljšuje brez jasnih in podrobnejših utemeljitev," trdi pravnica.

Zbiranje desetih ljudi dovoljeno, a ne z namenom shoda

"Skupina 10 ljudi se lahko zbere na določenem območju, ne pa z namenom shoda," pa je na tiskovni konferenci vlade povedal namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak.

A kako policija kršitelje, ki naj bi se zbirali z namenom shoda, v praksi sploh prepozna? Zakaj naj bi bilo deset ljudi s transparenti bolj nevarnih za javno zdravje od desetih brez transparentov? Kje potegniti črto, če je včasih že dežnik dovolj za drugačno obravnavo? "Iz opisov situacij, ki jih prejemamo, izhaja, da policija zbiranje označi za shod, če nekdo izraža mnenje ali stališče – kot stališče pa razume že dežnik z napisom 'vlada pada', transparent, z lučkami okrašeno kolo, ipd., kar pomeni, da se policija odloča zelo arbitrarno, kaj je in kaj ni shod. Z vidika epidemioloških razlogov, ki morajo biti ključno merilo protikoronskih ukrepov, ni mogoče utemeljiti, da je shod 10 ljudi, ki izražajo stališče, epidemiološko nevarnejši od zbiranja 10 ljudi, ki ne izražajo stališč," meni sogovornica iz PMVD.  

"V veliko večino pravic oziroma svoboščin je načeloma dovoljeno posegati"

Tudi v uradu Varuha človekovih pravic Petra Svetine pravijo, da ni nobenega dvoma, da se je v času epidemije poseglo, "nemalokrat tudi zelo intenzivno", v marsikatero človekovo pravico oziroma temeljno svoboščino. A opozarjajo, da ni vsak poseg nujno tudi ustavno nedopusten, "saj je v veliko večino pravic oziroma svoboščin načeloma dovoljeno posegati".

"Ob predpostavki ustavno dopustnega cilja, npr. varovanja javnega zdravja, pa je ocenjevanje sorazmernosti poseganja v pravice oziroma svoboščine lahko hitro sporno, kar tudi ne preseneča, glede na to, da so primernost, nujnost in sama sorazmernost oblastnih ukrepov relativni pojmi – in si jih bo seveda vsak razlagal nekoliko po svoje," pojasnjujejo.

Foto: Anže Petkovšek Ustavno sodišče O tem v skrajnem primeru zavezujoče odloča Ustavno sodišče in v državi nato obvelja stališče večine od devetih sodnikov. To je lahko bodisi skladno s stališčem vlade bodisi ga preseže. Janez Pogorelec, ustavni pravnik in predsednik strokovnega odbora NSi za pravosodje ter nekdanji kandidat za ustavnega sodnika, pravi, da kršitev prepovedi, ki izhajajo iz protikoronskih ukrepov nedvomno imajo zakonito pravno podlago. "Ukrepi in kazni so primerljivi z ukrepi v drugih evropskih državah. Konkretnih primerov, pri katerih ne poznamo dejanskega stanja in so predmet odprtih postopkov, ne moremo komentirati, ali celo prejudicirati njihovih izidov," še pojasnjuje za Žurnal24.

Nasprotno pa mnenje Varuha o teh vprašanjih ni zavezujoče, čeprav kljub temu obravnava tudi zadeve, povezane z ukrepi za zajezitev covida-19. Od začetka epidemije do danes so prejeli številne pobude posameznikov, določene zadeve pa so začeli obravnavati tudi na lastno pobudo. "Na splošno lahko rečemo, da prihaja do posegov v pravice in svoboščine, ki pred nastopom epidemije večinoma niso bile posebej ogrožene, ali pa vsaj ne v tolikšni meri," pravijo.

Sorazmerno mora biti tako omejevanje svobode izražanja in zbiranja kot tudi samo kaznovanje

Pri svojem delu so zaznali bistveno več posegov v enakost pred zakonom (14. člen Ustave Republike Slovenije), v pravice zasebnosti in osebnostne pravice (35. člen ustave), v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen ustave), v pravico do sodnega varstva (23. člen ustave), v pravico do zdravega življenjskega okolja (72. člen ustave), v enako varstvo pravic (22. člena ustave), pa tudi prepoved povratne veljave pravnih aktov (155. člen ustave), na intenzivni preizkušnji pa so tudi splošnejša načela, kot je na primer tisto, da je Slovenija pravna in socialna država (2. člen ustave).

"Svoboda izražanja in svoboda zbiranja sta integralno povezani pravici in tudi iz razloga spopadanja z epidemijo ju je mogoče omejevati le sorazmerno – torej če je to res nujno ter s primernimi in ožje sorazmernimi ukrepi," pravijo v uradu Varuha človekovih pravic in obenem dodajajo, da mora biti tudi samo kaznovanje sorazmerno.

Foto: Saša Despot Peter Svetina Po njihovih besedah je v vsakem primeru ključno, da tisti, ki meni, da gre pri sankcioniranju njihovega ravnanja za nedopustno ravnanje oblasti, uporabi za to predvidena formalna pravna sredstva, "predvsem v smislu, da zadevo po potrebi pripelje pred sodno vejo oblasti". Tudi pravica do sodnega varstva je namreč ena izmed ustavno zagotovljenih človekovih pravic, a jo je treba v konkretnem primeru tudi izkoristiti.

Problematizirati je mogoče tudi že omenjeno izjavo namestnika generalnega direktorja policije Tomaža Pečjaka, da se skupina 10 ljudi lahko zbere na določenem območju, a ne z namenom shoda, pravijo. "Vprašanje dejanske epidemiološke (ne)utemeljenosti ukrepa, ki ga izpostavljate, se ponuja še toliko bolj, saj se številni drugi ukrepi sproščajo, kar ne nazadnje omogoča več združevanja in stikov kot prej," pojasnjujejo.

Slovenija ni edina država, kjer je pravica do protestiranja ogrožena

Kar se dogaja v Sloveniji, pa v evropskem prostoru ni unikum, pojasnjujejo. "Nekateri mednarodni monitoringi npr. kažejo, da je v več evropskih državah v času epidemije 'pravica do protestiranja' ogrožena." Kot primer izpostavijo CIVICUS Monitor, mednarodno nevladno organizacijo, ki spremlja stanje državljanskega prostora po svetu in ugotavlja, da v Evropi v več državah prihaja do zmanjševanja in groženj državljanskemu prostoru.

Pri tem CIVICUS Monitor omenja Norveško, Združeno kraljestvo, Madžarsko, Poljsko, Švedsko, pa tudi Slovenijo. "Seveda pa se tudi na to lahko gleda kot še na en neformalni vir informacij," še dodajajo v uradu Varuha človekovih pravic.

"Najbrž je udobneje vladati, če te ljudje ne smejo javno opominjati na napake"

Nataša Pirc Musar, odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka, podobno opaža, da prepoved protestov kljub morebitni delni sprostitvi pravice do združevanja na določeno število oseb ni značilna le za Slovenijo. Poleg že prej omenjene Madžarske izpostavi še Belgijo, Nemčijo in Avstrijo, kjer so ukrepi ne le prepovedani, temveč tudi strogo sankcionirani.

"Za Slovenijo lahko rečem, da po skoraj letu dni ukrepov, pri čemer so bili neredki doživeti kot neutemeljeni, tudi nelogični, ljudje več ne verjamemo, da za prepovedjo protestov stojijo le dobri nameni – le varstvo javnega zdravja. Kar zadeva ukrepe v drugih državah, pa lahko le ugibam, da so si težnje vladajočih po naravi stvari lahko sorodne, ne glede na nacionalnost in siceršnjo družbeno ureditev. Najbrž je udobneje vladati, če te ljudje ne smejo javno opominjati na napake. Nenazadnje odsotnost javnih nasprotovanj oblasti ustvarja vsaj videz njene podpore. Zdi se, da nikomur od tistih, ki so blizu centrov moči, ni mar za to, da videz lahko vara," razmišlja.

Globe so relativno uspešne, ker "bolijo"

Foto: Saša Despot Nataša Pirc Musar Navodil policistom o tem, kdaj gre za druženje in kdaj gre za shod, sicer Pirc Musarjeva ne pozna, domneva pa, da so jih prejeli. Ocenjuje pa, da protestnega shoda ni težko ločevati od druženja: "Protestni shod je namenjen javnemu izražanju stališč o družbeno pomembnih vprašanjih, pri druženju pa gre (vsaj po mojih merilih) za zasebno zabavo. Tudi prepoved protestov pa je treba ločiti od njihovega »zatiranja« z izrekanjem visokih glob. Vsaka kazen ima poleg kaznovalnega tudi odvračalni namen – kaznovanega (pa tudi vse druge) naj odvrne od ponovne kršitve. V tem pogledu so visoke globe relativno uspešne. Ne glede na to, ali se bo kasneje izkazalo, da so morda nezakonite, v danem trenutku 'bolijo'. In reakcija sodnih oblasti ni hitra, tudi ni brezplačna."

Epidemija covida-19 je zato po njenih besedah slej ko prej tudi epidemija razvrednotenja vseh pravic in svoboščin, z izjemo javnega zdravja. "Tako kot stroka ugotavlja, da bolezen Covid-19 pušča dolgotrajne posledice, se bojim, da bo dolgotrajne posledice pustil tudi spregled človekovih pravic in svoboščin. Vprašanje je, ali in kdaj bomo spet dosegli enak civilizacijski nivo človekovih pravic kot pred epidemijo. Prepoved protestov in represivno zatiranje vsakega njihovega poskusa z visokimi globami mojim dvomom le pritrjuje," zaključi sogovornica.

Policija: Posamezniki vlagajo velike napore v prikazovanje drugačnih okoliščin, kot so dejanske

In kaj na vse to pravijo na policiji, kjer so zgolj od 24. 10. do 18. 2. zaradi kršitve prepovedi zbiranja na javnih kraji izrekli 1447 glob in 2314 opozoril? "Policija vsak primer preverja in proučuje posebej, zaradi česar enoznačnega odgovora glede posameznih postopkov ne moremo podati. Pojasnjujemo pa, da policija dosledno preverja okoliščine nekega dogodka, saj je v skladu z zakonodajo dolžna ugotoviti dejansko stanje v tej zvezi," pojasnjujejo.

Kot dodajajo, "policisti pri tem ugotavljajo, da posamezniki velike napore vlagajo v prikazovanje drugačnih okoliščin, kot so dejanske".

Za javni red na neorganiziranih shodih je odgovorna policija

Sklicujejo se na odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, ki določa, da so začasno prepovedane vse prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke. "Po določbah zakona o javnih zbiranjih je javni shod vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur. Zakon pa seveda loči javne shode glede na to, ali je organizator znan ali ne," razložijo.

Neorganiziran shod policija definira kot nenačrtovano zbiranje ljudi brez organizatorja zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena, na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur.

Kot pravijo, je za javni red na neorganiziranih javnih shodih odgovorna policija, "zaradi česar ima zakonsko pravico, predvsem pa dolžnost, da s svojimi ukrepi zagotavlja splošno varnost ljudi in njihovega premoženja". Policija pa sproti spremlja aktivnosti z zbiranjem obvestil, opazovanjem, patruljiranjem in podobno.

nina.sprohar@zurnal24.si