Poleg policije in nacionalnih inštitutov za javno zdravje nad porabo drog pa tudi prostitucijo v večini evropskih držav bdijo tudi statistični uradi. Eurostat je namreč že leta 2013 države članice pozval, naj omenjene aktivnosti vključijo v svoje nacionalne izračune, saj gre za prostovoljno izvedene transakcije.

Pri izračunu ocene za ilegalne dejavnosti, tako za izdatke gospodinjstev kot za output in s tem dodano vrednost, na statističnem uradu uporabljajo podatke iz letnih poročil policije in nacionalnega inštituta za javno zdravje. Marjan Hribar, svetovalec s sektorja za makroekonomske statistike Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), dodaja, da ne gre za edina vira podatkov, ki jih uporabljajo pri izračunu.

Francija dolgo časa izjema

Med zadnjimi državami, ki so se pridružila uporabi te enotne metodologije in si nekoliko povišala bruto domači proizvod (BDP), je Francija, ki bo v svoj BDP za lansko leto vključila tudi transakcije z mamili. Vključitvi prostitucije so se v Franciji uprli, saj pri teh "transakcijah" ni mogoče zagotoviti, da vsi posamezniki v prostitucijo vključeni po svoji želji. Ronan Mahieu s francoskega statističnega urada (INSEE) je po poročanju AFP pri tem zatrdil, da bodo vztrajali pri svojih načelih.

A Francija je pri svojem položaju bolj kot ne osamljena, večina držav je svoj BDP malenkostno povišala že pred leti. Slovenija v svoje izračune bruto domačega proizvoda vključuje ilegalno ekonomijo že od leta 2007. Prostitucija in tihotapljenje tako vsako leto bruto domači proizvod (BDP) povečata za okoli dvesto milijonov, kar je približno toliko kot BDP povečajo trije delovni dnevi.

Od 0,3 odstotka do 0,5 odstotka celotnega BDP

"Delež dodane vrednosti prepovedanih drog in prostitucije skupaj se je od vključno leta 1995 do 2016 gibal v razponu od približno 0,3 odstotka do 0,5 odstotka celotnega BDP," je pojasnil Marjan Hribar, pri čemer izpostavlja, da je v zadnjem petletnem obdobju povprečno znašal približno 0,3 odstotka celotnega BDP.

Znesek v milijonih, ki so ga prebivalci po statističnih izračunih porabili za ilegalne dejavnosti, se je v zadnjih petih letih vseskozi malenkostno povečeval z izjemo padca v zadnjem letu. Posamezno gospodinjstvo - po podatkih iz leta 2015 jih je skupno 820.541 - naj bi tako v povprečju lani za droge in prostitucijo namenilo približno 256 evrov letno, od tega za mamila 166 evrov. Za primerjavo povejmo, da je isto leto gospodinjstvo namenilo v povprečju za kulturo in rekreacijo 2358 evrov, za izobraževanje pa 360 evrov.

Vedno več zasegov ...

Ko govorimo o številkah in cenah gre omeniti še podatke policije iz poročila NIJZ iz leta 2016, kjer Staša Šavelj navaja, da se cene najpogosteje prodajanih prepovedanih drog na drobno v zadnjih petih letih niso bistveno spreminjale. Najbolj se je spremenila cena na debelo pri prepovedani drogi heroin, saj je na tržišču vse bolj čist heroin. Na drugi strani pa po besedah vodje sektorja za organizirano kriminaliteto Tomaž Peršolja ob januarskem zasegu 39 kilogramov drog v ljubljanskem stanovanju v Sloveniji tako kot druge države EU-ja povečuje uporaba prepovedanih drog, kar se odraža tudi v številu policijskih zasegov, ki se iz leta v leto povečujejo. Del droge, ki je zasežena, sicer ni namenjen za slovenski trg, ampak se je bil namenjen v druge države.

Za Slovenijo pa je vse bolj značilno, da se v njej prideluje prepovedana konoplja.